Letošnje leto so na Slapu začeli praznično, konec januarja so obeležili 800 let prve omembe vasi v pisnih virih. Pripravili so kulturni dogodek, predstavili kratek zgodovinski oris predvsem cerkvene kulturne dediščine in življenja v župniji od leta 1956 do danes. V ta namen je bila postavljena razstava o štirih osebnostih, ki so še posebej zaznamovale bližnjo preteklost Slapa. Predstavljeno je bilo življenje in delo duhovnika Janka Žagarja, gospoda prelata Franca Kralja ter dveh gospodinj - Jožefe Žagar - Pepce in Marije Simnovčič - Mici.

Slap je bil prvič omenjen v listini z datumom 25. januar 1223, ki jo je podpisal Henrik Andeški, istrski mejni grof. V njej je zapisano, da daruje cerkvi Device Marije v Diessenu na Bavarskem šest kmetij v vasi, ki se imenuje Slap in se nahaja blizu Vipave. S prihodom redovnikov avguštincev je najbrž nastala tudi prva sakralna stavba. V ljudskem izročilu se je ohranila legenda o malteških vitezih, ki naj bi na Slapu ustanovili prvo postojanko, a žal nimamo dokumenta o verodostojnosti tega podatka. Cerkev na Slapu je v virih prvič omenjena leta 1373. V drugi polovici 15. stoletja je bila cerkev predelana, o nekdanji gotski podobi lahko sklepamo na osnovi določenih ohranjenih detajlov v notranjosti in zunanjosti cerkve.

Svojega prvega duhovnika Janeza Krstnika Dolenca (Dollenz) je Slap dobil leta 1663. V 18. stoletju se je cerkvena stavba precej spremenila po vzoru renesančno-baročne tradicije, prizidan je bil zvonik oglejskega tipa in podaljšek zakristije s kapelo sv. Notburge. Cerkev je 29. avgusta 1765 posvetil prvi goriški nadškof Karel Mihael grof Attems, kar je napisano na kamniti plošči nad vhodnimi vrati.

Pomemben razvoj je doživel Slap s prihodom kaplana Mateja Kodra, ki je v letih od 1850 do 1882 precej prenovil notranjost cerkve. On je tudi prvi začel poučevati otroke, dokler ni leta 1856 na Slap prišel prvi učitelj. Samostojna župnija Slap je bila ustanovljena 1902. Cerkvena stavba je v zadnjih šestdesetih letih dobila novo zunanjo podobo, notranjost je izrazito baročna, glavni avtor različnih oltarnih slik je Mihael Stroj. Posebej dragocene podobe oz. stenske slike je leta 1967 naslikal Tone Kralj. 

Na razstavi o Janku Žagarju, ki je prišel na Slap za duhovnika 1956 in ostal do smrti 1972, je bilo predstavljeno njegovo življenje in delo, v spominu vaščanov se je ohranil kot zelo prijazen, dober in ljudski človek. Njegova gospodinja je bila najprej Marija Simnovčič – Mici, ki je osem let skrbela za župnišče in cerkev. Nato je na Slap prišla Jožefa Žagar - Pepca, duhovnikova sestrična, in v vasi ostala 57 let. Po smrti Janka Žagarja je svoje delo nadaljevala kot gospodinja duhovnika Franca Kralja. Njeno posebno veselje je bila peka najrazličnejšega peciva in še danes slapenske gospodinje ustvarjajo po njenih receptih.

Pomemben del razstave je bil posvečen Francu Kralju, duhovniku, profesorju, prevajalcu in publicistu, ki od leta 2017 živi v Petrovem domu. Na Slapu je služboval 44 let, ob tem je opravljal še številne druge obveznosti. Poleg funkcij verske narave je bil vse bolj aktiven na zgodovinskem znanstvenem področju. O tem pričajo njegovi številni prispevki oz. besedila, ki jih je objavljal tudi v italijanščini. Pisal je o vidnih cerkvenih primorskih osebnostih, o zgodovini koprske in goriške škofije, sodeloval je na različnih simpozijih v Rimu.

Predstavitev 800-letnice prve omembe Slapa in same razstave je popestril nastop Cerkvenega zbora s Slapa pod vodstvom Metode Malik. Številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledali razstavo in ob različnih fotografijah obujali spomine na mladostna leta in dogodke, ki so zaznamovali življenje Slapencev. Dogodek sta pripravili Majda Malik in Ljubica Ženko, podprl pa svet krajevne skupnosti, ki je obljubil, da bodo praznično leto na Slapu zapolnili tudi z drugimi prireditvami, saj se približuje 150-letnica Sadjarske in vinarske šole, ki je začela delovati na Slapu leta 1873. 

Majda Malik