Logo MojaObčina.si
DANES
28°C
14°C
JUTRI
30°C
15°C
Oceni objavo

Kaj je dolgotrajna oskrba in komu je namenjena?

Dne 3. 8. 2023 je začel veljati Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk). Kakor zakon v drugem odstavku 1. člena definira, je dolgotrajna oskrba „ niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. „

Sistem dolgotrajne oskrbe uresničujejo javne službe.

Mnogi so že prejeli odločbe o dolgotrajni oskrbi. Marsikomu se je ob tem zastavilo vprašanje, kaj točno izdana odločba zanj pomeni. V nadaljevanju skušam jedrnato in razumljivo odgovoriti prav na to vprašanje.

Osebi, ki je prejela odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe, preprosto povedano, pripadajo pravice iz naslova dolgotrajne oskrbe, ki je bila prej v tem članku opredeljena. Kdor je odločbo prejel, je bil dne 3.8.2023 zavarovana oseba za dolgotrajno oskrbo. Odločba je akt, s katerim je prejemniku odločbe priznana lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo na dan 3. avgust 2023. Izdaja odločbe je v skladu s 129. členom Zakona o dolgotrajni oskrbi zakonska obveznost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Podrobne pogoje za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe določa 11. člen Zakona o dolgotrajni oskrbi. Bistveni pogoji, povzeti po omenjenem 11. členu - zavarovana oseba ima pravico do dolgotrajne oskrbe če:


      - je zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki je daljše od treh mesecev, ali trajno, odvisna od pomoči druge osebe pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil;

-        ne prejema storitvam iz 14. člena tega zakona primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugega predpisa;

-    ima lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravic do DO in

-      ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.


Zakon o dolgotrajni oskrbi določa kategorije, v katere se delijo upravičene osebe in glede na katere jim pripada določen obseg storitev iz naslova dolgotrajne oskrbe.

Pravice do dolgotrajne oskrbe obsegajo: Poleg osnovnih pravic do oskrbe na domu, oskrbe v instituciji, oskrbovalca družinskega člana ali denarnega prejemka  tudi dodatni  storitvi e-oskrbe in storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti, ki delujejo preventivno in omogočajo, da posameznik čim dlje ostaja v domačem okolju. Podrobnosti so določene v 14. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi.


Naslednje vprašanje, vezano na dolgotrajno oskrbo je, kdaj se le ta začne izvajati.


Z letom 2024 se začne izvajati samo pravica do oskrbovalca družinskega člana, vse ostale pravice pa po 1. juliju 2025. Prav tako obveznost plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo nastopi šele s 1. julijem 2025. Vloge za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe se začnejo sprejemati en mesec pred začetkom izvajanja vsake od pravic, kar pomeni, da se vloga za oskrbovalca družinskega člana lahko pri pristojnem centru za socialno delo odda od 1. decembra 2023 naprej, za vse ostale pravice pa postopoma po 1. juniju 2025.

Vse podrobnosti, vezane na sistem dolgotrajne oskrbe, se nahajajo v Zakonu o dolgotrajni oskrbi. Za morebitna dodatna vprašanja mi lahko pišete na email marica.baticius@gmail.com 



Oglejte si tudi