Ker zavetnik čebelarjev sv. Ambrož goduje v zimskem času, in sicer 7. decembra, so se v vasi Lože pri Vipavi na pobudo čebelarja Jožeta Reharja odločili, da bi se 29. avgusta s sveto mašo poklonili čebelam in čebelarjem ter sv. Ambroža zaprosili, da še naprej varuje njih in njihove marljive delavke.

Sveto mašo, ki se je začela ob 17. uri pred nekdanjo osnovno šolo v Ložah, sta vodila Goški župnik Ivan Furlan ter župnik s Slapa Franc Kralj, ki sta blagoslovila čebele in čebelarje ter nekaj besed namenila njihovim predhodnikom, poseben poudarek pa je bil namenjen njihovemu dobrotniku in zavetniku sv. Ambrožu, saj so se po zaslugi vztrajnih in požrtvovalnih posameznikov zbrali prav v ta namen, da bi se v mislih in besedah zahvalili tako svojemu zavetniku kot tudi marljivim čebelam. Prireditelji so poskrbeli, da obiskovalci niso bili lačni. Najprej so postregli z golažem, nato pa so se udeleženci posladkali še z dobrotami, ki so nastale izpod rok delovnih vaških žena ter se po pojedini sprostili in zazibali v ritmih žive glasbe. Poleg druženja je bil namen prireditve tudi predstavitev Društva čebelarjev Ajdovščina, ki deluje in sledi svojemu poslanstvu že od leta 1945 dalje. Društvo zajema dve občini, in sicer ajdovsko in vipavsko ter skupaj šteje kar 170 članov. Večina le-teh je včlanjenih tudi v Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS). »Samo društvo je organizirano po družinah, ki združujejo sosednje vasi. Tako ima društvo kar 13 družin,« s ponosom pove predsednik čebelarskega društva Ajdovščina Aleš Turk. Z namenom, da bi se čim več mladih naučilo ceniti čebele in njihove proizvode, poteka v Osnovni šoli Dobravlje ter v Osnovni šoli Vipava tudi čebelarski krožek, v katerega se z vsakim letom vključi vse več nadobudnih šolarjev. Kot je povedal nekdanji predsednik Čebelarskega društva Ajdovščina Bogdan Plesničar, ima čebelarstvo v Sloveniji zelo staro tradicijo. Zaradi eminentnih slovenskih čebelarjev in bistvenih značilnosti čebelarjenja je slovensko čebelarstvo prepoznavno skoraj po vsem svetu. Ena od posebnosti, ki so značilne zgolj za Slovenijo, so panjske končnice – poslikane deščice, ki krasijo čebelji panj. Nastale naj bi v sredini 18. stoletja z namenom, da bi z njimi čebelarji okrasili panje in se na ta način poklonili čebelam, pri čemer so bili pogosti svetniški motivi, ki naj bi hkrati varovali čebele. Po besedah Bogdana Plesničarja je posebnost slovenskih čebelarjev tudi ta, da ne gledajo vsega samo skozi denar, temveč je za njih bistvenega pomena tudi druženje in pripadnost čebelam. V vasi Lože je osem čebelarjev, v samem okraju pa naj bi jih bilo okrog 24. V Čebelarskem društvu Ajdovščina pa upajo, da bo društvo vsako leto številčnejše, za kar si prizadevajo tudi s tovrstnimi prireditvami. Poleg tega, da so čebele pomembne opraševalke rastlin, so tudi ključne pri nastajanju številnih zdravilnih proizvodov, kot so med, propolis, cvetni prah, matični mleček ter različne medene pijače, kot so medica ali medeno vino, medeno žganje, ter medeni likerji, pozabiti pa ne smemo tudi čebeljega voska, ki postaja vse bolj pogosta sestavina doma pripravljenih mazil. Kot je povedala predsednica krajevne skupnosti Lože Melita Dolenc, si bodo v prihodnje prizadevali, da bi se prireditev ohranila vsako leto in s časom postala tradicionalna. Ob krstni čebelarski maši pa se zahvaljujejo vsem posameznikom, ki so jim priskočili na pomoč, da se je prireditev lepo odvijala. Posebna zahvala gre tudi Župniku Ivanu Furlanu, ki je za samo prireditev pokazal obilico dobre volje, razumevanja ter vložil veliko truda in vodil čebelarsko mašo kljub resni poškodbi roke.

Tamara Kemper