Tokrat so vremenarji  napovedali  toplo in sončno dopoldne,  pripravno za prijeten predpraznični pohod. Odpeljali smo se na Planino in pri posestvu Guerila izstopili iz avtomobilov. Smerokaz  za ultra trail nas je usmeril v dokaj strmo pot  med mlado zelenje in posamezna drevesa. Iz zavetja grmičevja smo prišli na travnik. Korake smo ubirali proti vrhu Trešnika, med sunki vetra, ki se je rojeval nad Nanosom in nagajivo igral po pobočju Ostrega vrha, o soncu in toploti pa „ne duha ne sluha“. Pohod smo nadaljevali po slemenski, dobro uhojeni – velikokrat pretečeni – poti, si nadeli kape in zadrgnili vetrovke, pozdravili tekača v kratkih rokavih  in opazovali sledi divjih prašičev, ki jim ti kraji nudijo prijetno domovanje. Nam  pa so se odpirali razgledi na gručasto naselje Planino, Ajdovščino, Lokavec, vse do pobočij Nanosa, Gore in Čavna. Vetrovi so nas vztrajno spremljali med drevjem,  vodja  je občasno nekaj iskal med travo. Kdor išče, ta najde, pravi pregovor in veščim Mirkovim očem ni ušel prvi kosmatinček. Ko nam je pokazal še fotografijo velikonočnice, smo se spomnili na Boč in enotno ugotovili, da je pri nas na Primorskem prav lepo, kosmatinčke smo fotografirali med suhim travami.  In ja, ponosni smo na naše kraje in hvala Mirku in Marjani, da jih z njuno pomočjo obiskujemo.

Pot se je spuščala, občasno poravnala in nato vzpenjala na naslednje sedlo med griči; nezahtevna, in umirjen tempo hoje sta dopuščala prijetno druženje in klepetanje. Prisluhnili smo vršanju mogočnih borov, se spomnili na Srečka Kosovela in občudovali visoka ravna debla. Bližali smo se Ostremu vrhu in prišli na del Vrtovčeve poti. Ob brunarici smo se začeli spuščati v dolino. Po lepo utrjeni in široki poti med oljčnikom in vinogradom smo dospeli do križišča, pregledali kažipote in  nadaljevali pohod v Gaberje. Spotoma smo prebrali table in izvedeli, da je kraj dobil ime po mogočnih gabrih, ki so rastli ob potoku Gabršček. Naselje na pobočju Hriba svetega Petra je omenjeno v urbarjih že v 14. stoletju, v starem delu vasi so hiše naslonjene druga na drugo, a videti je, da krajani urejajo vas in sledijo naslovu knjige Gaberje je lepa vas, je Vipavski v okras. Na trgu ob stari šoli smo pomalicali, nato se ustavili ob cerkvi svetega Martina in se  pridružili Veliki evropski kulturni poti. Vas smo zapustili po asfaltni cesti na Planino, neugnani veter nas je spremljal skoraj vso pot, umikali smo se avtomobilom. Dobre volje, zavedajoči se, da smo to četrtkovo dopoldne skrbeli za duše in srca, smo dospeli do izhodišča, se vrnili v Ajdovščino, si voščili lepe praznike in nasvidenje naslednji četrtek.

Alenka N. B., Društvo upokojencev Ajdovščina