Tržič se lahko pohvali z višjo stopnjo delovne aktivnosti od slovenskega povprečja ter nadpovprečno odzivnostjo v državnem presejalnem programu za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke (program Svit).

Na drugi strani pa se občina sooča z večjim deležem odraslih z največ osnovnošolsko izobrazbo ter več poškodbami v prometnih nesrečah. Nižja je pregledanost v programu ZORA (za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu), slabša je precepljenost proti pnevmokokom in klopnemu meningoencefalitisu. Občina izstopa tudi po daljši bolniški odsotnosti zaposlenih, ki je ena najvišjih v regiji.

Podatki vseeno kažejo tudi spodbudne premike. V zadnjih letih se je zmanjšala prekomerna prehranjenost otrok, manj je astme pri otrocih in mladostnikih, upada število novih primerov raka debelega črevesa in danke, manj je zlomov kolka pri starejših, nižja pa je tudi umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter pljučnega raka.

NIJZ v priporočilih izpostavlja, da je za izboljšanje zdravja v lokalni skupnosti ključno vlaganje v preventivo; zlasti v prometno varnost, večjo udeležbo v presejalnih programih ter cepljenje proti pnevmokoknim okužbam in klopnemu meningoencefalitisu. Prav tako je pomembno, da se kot skupnost osredotočimo na krepitev zdravja delavcev in zmanjšanje bolniških odsotnosti.

Zdravje je skupna odgovornost, posameznika in skupnosti. Tržičani imamo kar nekaj razlogov za optimizem, hkrati pa tudi jasno zastavljene naloge za prihodnost.