Kako smo vodi v mestih presekali naravno pot

Vsi poznamo naravno kroženje vode: dež pade na zemljo, pronica v tla, napaja površinske in podtalne vode ali pa preprosto izhlapi nazaj v zrak. V neokrnjeni naravi gozdovi, travniki in prst delujejo kot velikanska, naravna goba. Ta sistem naravno zadržuje vodo, preprečuje poplave in v vročih obdobjih hladi okolico.

Ko pa zgradimo mesto, to naravno ravnovesje grobo prekinemo. Travnike in gozdove zamenjajo strehe, ceste, asfalt in beton – površine, ki so za vodo popolnoma neprepustne. Deževnica, ki v naravi ne bi povzročala težav, v mestu postane problem. Voda, ki ne more več ponikati v tla, se spremeni v površinski odtok, ki spira onesnaževala nakopičena na nepropustnih površinah.

V večini naših mest za odvajanje površinskega odtoka uporabljamo mešani kanalizacijski sistem. To pomeni, da površinski odtok ujamemo in preko požiralnikov speljemo v kanalizacijo, kjer se zmeša s komunalno odpadno vodo. Ob suhem vremenu ali rahlem dežju sistem deluje brezhibno in vso vodo varno pripelje do čistilne naprave. Ko pa mesto zajame močan naliv, iz utrjenih površin v kanalizacijo naenkrat vdre ogromna količina vode. Cevi niso dimenzionirane za takšne količine. Da bi preprečili poplavljanje ulic in hiš, imajo kanalizacijski sistemi vgrajene varnostne prelive (razbremenilnike) preko katerih se ob hudih nalivih mešanica neočiščene padavinske in komunalne odpadne vode prelije neposredno v naše vodotoke.

Ker so ekstremni vremenski dogodki zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši, stare betonske rešitve in širjenje kanalizacijskih cevi niso več dovolj. Spremeniti moramo način, kako gradimo mesta. Namesto, da vodo čim hitreje odvedemo, se moramo ponovno zgledovati po naravi in ustvariti območja za zadrževanje in ponikanje padavinske vode.

Modro-zelena infrastruktura: sonaravne rešitve za trajnostno urbano odvodnjo

Modro-zelena infrastruktura (MZI) združuje vodo (modra) in naravo oz. rastlinje (zelena). Namesto, da težave z vodo rešujemo z gradnjo vedno širših betonskih cevi in jarkov (t. i. siva infrastruktura), ustvarjamo nove zelene površine, ki omogočajo zadrževanje in čiščenje površinskega odtoka ter izhlapevanje v ozračje prek vegetacije, s čimer prihaja do hlajenja okolice, kar je predvsem pomembno v vročih poletnih dneh. Z uvedbo MZI preprečimo, da bi se padavinska voda pomešala s komunalno odpadno vodo ter zmanjšamo onesnaževanje vodotokov prek razbremenilnikov. Mesto, ki ima vzpostavljen sistem MZI ob padavinah deluje kot goba, od tod tudi izraz SpongeCity (gobasto mesto).

Z namenom pomagati občinam pri prilagajanju na podnebne spremembe – predvsem na vse pogostejše nenadne poplave in poletne suše, BSC, Poslovno podporni center Kranj, sodeluje pri projektu SpongeCity, ki poteka v okviru programa Interreg Podonavje. Projekt testira in spodbuja sonaravno upravljanje z vodo (gradnja deževnih vrtov, prepustnih površin in druge modro-zelene infrastrukture) v različnih pilotnih mestih. Eno od mreže mednarodnih pilotnih mest je tudi Tržič, kjer bo postavljen deževni vrt. Ta ne bo le nova zelena pridobitev za mesto, temveč tudi pomemben zgled trajnostnih rešitev, ki lahko spodbudijo razvoj podobnih pobud po celotni regiji.

Primer deževnega vrta, s funkcijo zadrževanja, čiščenja in ponikanja površinskega odtoka.

Z uvajanjem MZI ne rešimo le problema poplav in razbremenimo kanalizacije, temveč v betonsko džunglo vrnemo življenje. Zelene površine čistijo zrak, nudijo dom živalim in poleti delujejo kot naravna klimatska naprava, ki ohlaja pregrete mestne ulice.

Če bi o MZI želeli izvedeti več, bo v aprilu organizirana strokovna delavnica pod vodstvom Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Univerze v Ljubljani.


Darja Istenič in Matej Radinja (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani)