V starosti se običajno redkeje odpravljamo na potovanja, saj si jih vse težje privoščimo, pa tudi telo si namesto naporov raje privošči več počitka. Vendar je prav, da se kljub temu občasno odpravimo na oddih – morda na potovanje, da spoznamo nove kraje in ljudi, morda na romanje, da se zahvalimo za prejete milosti in prosimo blagoslova, vedno pa tudi zato, da si vzamemo čas za prijetno druženje s prijatelji. Sodelavci Župnijske Karitas Križe smo se z mislijo na vse našteto odločili, da starejšim župljanom v soboto, 24. maja, pripravimo enodnevno romanje na Ptujsko Goro.

Ptujska Gora je osrednje štajersko božjepotno središče in eno najbolj znanih Marijinih svetišč na Slovenskem. Svetišče na Milostni gori, kot se tudi imenuje, praznuje 600-letnico obstoja in verjetno bi težko našli koga, ki ne bi poznal slavne podobe Marije, zavetnice s plaščem iz glavnega oltarja. Marijino svetišče je bilo osrednji cilj našega romanja – tam smo imeli sveto mašo, bratje minoriti pa so nam razkazali cerkev in predstavili zgodovino kraja in samostana. Po kosilu smo se na Ptuju, v najstarejšem slovenskem mestu, sprehodili po glavni ulici in si ogledali osrednje spomenike: cerkev sv. Jurija, Orfejev spomenik, mestni stolp, mestno hišo in prenovljeno minoritsko cerkev.

Poln avtobus romarjev, ki so jih spremljali prostovoljci pod vodstvom tajnice dr. Hermine Krese Dolinar in župnika Iva Kožuha, je dobesedno žarel od veselja ob tako neobičjnem dnevu in prepričani smo, da jim  je le-ta polepšal doživljanje jeseni življenja in jim dokazal, da nikakor niso pozabljeni, da jih še vedno cenimo in jih imamo radi.