Logo MojaObčina.si
DANES
22°C
5°C
JUTRI
22°C
5°C
Oceni objavo

Motivacija udeležencev v izobraževanju odraslih

Na Ljudski univerzi Tržič bomo vsak mesec objavili zanimiv kratek članek ali prispevek, tudi kakšen zanimiv vprašalnik/test, na izobraževalne teme za vse generacije. Namen je podati nekaj iztočnic našim vsakodnevnim življenjskim izzivom na prav vseh področjih naših udejstvovanj. S tem bomo prispevali k večji produktivnosti nas vseh.

»Če verjamete, da zmorete, ali če verjamete, da ne zmorete … imate v obeh primerih prav.« (Henry Ford).



Vprašanje, ki je pri izobraževanju odraslih zelo pomembno, je, kako se odrasli učijo. V odraslosti na nekaterih področjih učinkovitost narašča (npr. socialne sposobnosti, presojanje), na drugih pa sposobnosti žal upadajo (npr. pozornost, spomin). Intelektualne sposobnosti se od 20. do 60. leta ne zmanjšujejo, zmanjšuje se le hitrost.

Razlike med odraslim in otrokom/mladostnikom se kažejo pri zaznavanju, razumevanju in reševanju problemov. Odrasli problemov večinoma ne rešujejo impulzivno in jih ne vidijo kot črno-bele, bolj realistično sprejemajo svoje dobre in slabe lastnosti ter dobre in slabe lastnosti drugih. Strokovnjaki opozarjajo, da čustvena raven izkušenj in čustveni spomin lahko povečata ali zmanjšata učinkovitost učenja. Ko se posameznik vpisuje v izobraževanje odraslih, ima lahko torej občutek, da je nesposoben. Ob prvem stiku z učiteljem in učnim gradivom bo lahko svoje prepričanje potrdil ali zavrnil. Strah, da nečesa ne bo zmogel, povečuje zavore pri učenju in lahko preraste v samouresničujočo se prerokbo: ker misli, da ni zmožen uspešno zaključiti izobraževalnega programa, ga nato res ne zaključi.

Pri odraslih je motivacija za izobraževanje nekoliko drugačna kot pri otrocih in mladostnikih. Motivacija udeležencev izobraževanja odraslih je bolj ciljno orientirana kot motivacija udeležencev rednega srednješolskega izobraževanja. Odrasle udeležence izobraževanja motivirajo predvsem dolgoročni cilji, kot sta zaključen izobraževalni program, boljše delovno mesto ali osebnostni in karierni razvoj. Redne dijake pa veliko bolj motivirajo kratkoročni cilji, kot so dobre ocene in uspešno opravljeni testi.

Če želimo resnično doseči uspeh si moramo zastaviti cilj, vsako nalogo moramo pripeljati do konca (na pol dokončana naloga je samo slaba navada), poiščimo si prijatelje s podobnimi interesi, naučimo se učiti, usklajujmo svoj naravni talent s svojimi interesi, razširimo znanje in seveda tvegajmo.

Zato na Ljudski univerzi Tržič dajemo poseben poudarek na zgoraj omenjene teme, preko različnih razpisanih delavnic in tečajev in preko naše svetovalne dejavnosti ter središča za samostojno učenje, kjer vam svetovalka in mentorica pomaga pri premagovanju določenih učnih, kariernih, osebnostnih in poslovnih ovir.


Test: Koliko smo motivirani (knjiga Osebnostni profil človeka, Natalija Brumen)

        Odgovorite z da ali ne in bodite čimbolj odkriti.


1. Če neko stvar začnemo, jo tudi dokončamo.

2. Imamo cilje in delamo na tem, da jih uresničimo.

3. Karkoli delamo, delamo po svojih najboljših močeh.

4. Če nas ljudje ne pohvalijo, mi pa vemo, da smo delo dobro opravili, nas to ne ustavi, da bi vse skupaj opustili.

5. Radi sprejemamo izzive in novosti.

6. Če dobimo časovni rok, da moramo nekaj narediti, smo točni.

7. Če vidimo, da na enem področju nismo najbolj uspešni, se posvetimo drugemu področju.

8. Kritike znamo zdravo in razumno prenesti.

9. Smo pozitivno usmerjeni.

10. Imamo veliko volje in energije.

11. Dostikrat samega sebe pohvalimo.

12. Porazi nas ne zaustavijo na začrtani poti.

13. Stvari, ki jih moramo opraviti in nas ne zanimajo, prav tako kvalitetno opravimo.

14. Smo disciplinirani.

15. Vedno, kadar kaj storimo, mislimo, da bi to lahko storili še bolje.


Razlaga: Večkrat ste odgovorili z "da", bolj motivirani ste. Na tistih točkah, kjer ste označili 'ne', so potrebne izboljšave, z določenimi tehnikami, metodami ipd.

Oglejte si tudi