Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo, ki mu je sledilo tudi Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, posebno Policija kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, so se zgodile spremembe tako na ekonomskem, političnem in socialno varnostnem področju Povečalo se je število policistov in patrulj v obmejnem območju, zmanjšalo pa se je število policistov v notranjosti.
Manj je policijskih postaj in teritoriji so dosti širši, kot so bili včasih.
O samem delu in življenju v policiji smo se pogovarjali s komandirjem Policijske postaje Trebnje Željkom Hvalcem.
Policisti opravljajo varovanje zunanje schengenske meje z namenom preprečevanja nezakonitega prehajanja meje, odvračanja čezmejne kriminalitete, preprečevanja nezakonitega prestopa meje, v notranjosti države pa se danes spopadajo kot »deklca« za vse.
Res je, saj policisti delajo poleg že omenjenih mejnih zadev v enoti policije tudi na področju splošnih policijskih zadev in na področju prometne varnosti. S tem zagotavljajo varnost ljudi in njihovega premoženja ter izvajanje drugih nalog, določenih z zakonom.
Katera so delavna področja policije?
Zaposlovanje policistov je predvsem v enotah policije in v zasebnih varnostnih podjetjih. Policisti v enotah policije delajo na področju splošno policijskih, mejnih zadev in na področju prometne varnosti. V zasebnih varnostnih podjetjih pa policist lahko v skladu z zakonsko določenimi pooblastili opravlja naloge fizičnega varovanja oseb in premoženja in druge naloge, ki jih določa zakon.
Kakšen pa je po vaše pravi policist?
Policist mora imeti v prvi vrsti interes za delo z ljudmi in za odkrivanje ter preprečevanje dejanj, ki ogrožajo varnost ljudi in njihovega premoženja. Vsak, ki želi postati policist, se mora zavedati, da bo opravljal delo s povečano nevarnostjo za zdravje in poškodbe pri delu, saj si pri opravljanju nalog pogosto izpostavljen kritični presoji javnosti. Policist mora biti komunikativen, sposoben opazovati, dobro presojati, biti hitro odziven na dražljaje iz okolja, fleksibilen, dosleden, odločen, toleranten, psihofizično stabilen, odgovoren in seveda mora imeti dobro sposobnost timskega dela.
Zakaj menite, da se mladi čedalje manj odločajo za poklic policista?
V preteklem času so se zgodile velike družbene spremembe, ki so vplivale tudi na policiste. Eden takih je delovni čas, ki je razlog, da mladi nočejo več v ta poklic. Delovni čas policista je skoraj domala v celoti podrejen delu. Pripada mu le en prosti vikend v mesecu, kar pomeni, da si težko ustvarjajo družinsko življenje. Res morajo imeti razumevajoče partnerje in biti dobro organizirani, da jim vse lepo steče. Dela se v deljenem delovnem času z nočnim delom, delo je večkrat daljše od polnega delovnega časa, ogromno je dežurstev in tudi pripravljenosti za delo na določenem mestu ali doma. Sam sem v času službovanja na policiji šel skozi vse te faze in sem hvaležen svoji ženi in svojim sinovom, da me podpirajo in so razumevajoči.
Drugi problem pa vidim v plačnem sistemu, saj menim, da so ti kadri preslabo plačani, kar se kaže v odprtih delovnih mestih. Vedno se je na nek način kompenziral delovni čas z večjo odgovornostjo in posledično večjo plačo, a danes tega ni več.
Malo pa me žalosti, ko vidim, da je bilo v bivši Jugoslaviji to dosti bolj urejeno, kot je danes. In to nam povzroča kar resne težave, kakor tudi Prekrškovni organ, kar je postala policija.
Lahko poveste kaj več o Prekrškovnem organu?
To postaja materija, organ, ki potrebuje ogromno, ogromno strokovnega znanja. Fantje, ki pridejo na delovno mesto, morajo imeti neko širino, kjer se je potrebno ukvarjati z vsemi mogočimi zadevami. Od samih prekrškov do medosebnih odnosov. Vse je zelo zahtevno, saj se število zadev, kjer se morajo pomočniki kot prekrškovni organ odločati z odločbami iz dneva v dan veča. Zaradi pomanjkanja kadra pa je zelo težko že pri osnovnih nalogah v dnevnem procesu dela, kaj šele ostalo. Tu je jasno viden problem s kadri in tudi organizacijsko.
Večji problem se mi zdi pri samem plačilu del in obveznosti.
Se strinjam z vami, vendar za začetnike policijskega dela so pogoje zelo dobro popravili. Plačni razred ob vstopu je višji, boljši, kot je bil prej. Posebnost pa je tudi ta, da je višja šola brezplačna in bodoči policist dobiva poleg šolanja še plačilo. Tak sistem imata le policija in vojska in je zavidljiv.
Zakaj pa koristite tak sistem pridobivanja bodočega kadra?
Kader v policiji se stara in nekaj bo potrebno narediti za pridobitev mladih, perspektivnih policistov.
Pogojev za odhod v penzijo ima ogromno sodelavcev. Do leta 2000 je obstajala možnost bonifikacije, po tem pa je nastala opcija poklicne pokojnine in takega kadra, ki lahko to koristi, imamo ogromno.
Koliko pa je zaposlenih na PP Trebnje?
S pripojitvijo Mokronoga leta 1994 je bilo skupaj z vodstvom 32 oseb, danes pa nas je le 28. Prebivalstvo se je v tem času povečalo za 4 tisoč, od tega tuji državljani naraščajo samo glede na gospodarske razmere. Nekateri ostajajo, drugi se selijo dalje.
Pri nas pa je na žalost manj kapacitet. Za dobro delo bi rabili še najmanj 5 policistov in upam, da nam bo uspelo pridobiti mlad, perspektiven kader. Kader, kot je bil včasih, ko smo bili poklicu policist predani in posvečeni kot župniki, danes pa so pogledi čisto drugačni.
Kaj bi lahko povedali o sami problematiki?
Od leta 1998 se je povečalo število prebivalcev za 4 tisoč. Iz 18 na 22 tisoč in s tem se je povečala tudi problematika. Če primerjamo z Občino Sevnica, vidimo, da je rast prebivalstva skoraj 30-odstotna, policistov pa nismo dobili za tak procent.
Pod vašim varstvom je tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, kar pomeni ogromen obseg del.
Delali smo analize za ZPKZ Dob in ugotovili, da nam tam problematika narašča za skoraj 20 % letno. Povečan kriminal in zaprtost različnih skupin, tudi etničnih pa je v samem vrhu zmožnosti
Trenutno je tam okoli 700 oseb (kapaciteta pa je cca 730), kar je skoraj ena vas.
To pomeni, da se je povečalo delo za skoraj isto zasedbo zaposlenih in tu imamo kar velik problem.
Kaj pa v sami Občini?
Poleg splošne problematike v našem teritoriju beležimo povečanje težav zaradi Vejarja, oz. romskega naselja. V ta namen smo zaradi samega občutka varnosti občanov, krajanov v aprilu odprli novo policijsko pisarno v Gasilnem domu Račje selo. Tu lahko občani urejajo tudi druge zadeve ne le zgolj prekrškovno problematiko.
Delovni čas uradnih ur policijske pisarne je vsak torek med 8.00 in 10.00 ter vsak petek med 15.00 in 17.00.
Kakšna pa je statistika za preteklo leto 2020?
Na področjuvarnosti cestnega prometavletu2020sejenajavnihcestahnaobmočjuobčineTrebnje,kispadapodkrajevnopristojnost PolicijskepostajeTrebnje,zgodiloskupaj98 oz.za29 %manjprometnihnesrečkotvletu 2019,odtehnobenaprometnanesrečassmrtnimizidomin2prometninesrečishudo telesno poškodbo, 26 prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo in 70 prometnih nesreče z materialno škodo na udeleženihvozilih.
Skupaj je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 149 oz. 38 % manj oseb od preteklega leta, pri tem sta bili 2 osebihudotelesnopoškodovani,29osebjebilolahkotelesnopoškodovanih,118 oseb pa v nesrečah ni bilopoškodovanih.
Na območju Občine Trebnje se je največ prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodilona lokalnicestiZagoricapriVelikemGabru−Žužemberk:6prometnihnesrečzlahkotelesno poškodbo,vnaseljuTrebnje1 shudotelesnopoškodbo,4prometnenesrečezlahkimi telesnimipoškodbamiternaregionalnicestiI.redašt.215—nobenashudotelesnopoškodbo in 6 prometnih nesreč z lahkimi telesnimipoškodbami.
Glede na posledice prometnih nesreč izstopa tudi lokalna cesta v naselju Vavpča vas pri Dobrniču, kjer se je zgodila 1 prometna nesreča s hudo telesno poškodbo.
Odvsehnavedenihprometnihnesrečjebilo6povzročiteljev podvplivomalkohola,karznaša 9,3%odvseh64preizkušenihpovzročiteljevaprometnihnesrečoz.6,1odvseh98prometnih nesreč,povprečnastopnjaalkoholajebila1,40g/kgalkoholavorganizmu.Odtehsenizgodila nobenaprometnanesrečassmrtnimizidom,nobenazlahkotelesnopoškodbo,torejje bilovseh6povzročiteljevudeleženihvprometnihnesrečahzmaterialnoškodonavozilih.
Delo komandirja opravljate že kar nekaj let. So kakšne želje?
V policijskih vrstah delam že 31 let. Delo sem pričel kot policist, kasneje vodja policijskega okoliša, šele nato sem prevzel delo komandirja v Trebnjem. Po vseh teh letih se naučiš vsega po malem tako v delu kakor od ljudi, ki prihajajo in te obkrožajo. Večkrat se je porodila želja po boljših pogojih dela, a smo vedeli, da je realizacija še neizvedljiva. Tokrat pa menim, da smo že korak bližje, zato si želim, da bi še pred mojo upokojitvijo dobili novo policijsko postajo, ki nam bo omogočala boljše pogoje dela in, da bo prijetnejša tudi za vse uporabnike.
Varnost je ena od osnovnih človeških potreb in je hkrati tudi vrednota, ki jo mora družba na sistematičen način zagotavljati za normalno delo in življenje ljudi in za splošno blagostanje družbe kot celote, zato je obstoj policije nujen. Dobro delovno okolje pa jim lahko omogoča prijetnejše in zadovoljnejše delo, zato tudi mi upamo, da kmalu dobijo novo policijsko postajo.
Mojca Smolič




