Vodenje Policijske postaje Trebnje je 15. februarja 2022 za nedoločen čas prevzel nov načelnik Duško Jevtič.
Duško Jevtič prihaja iz Laškega. Z delom v Policiji je pričel v Sevnici leta 1993 kot policist in bil tam do leta 2001. Opravljal je dela vodja patrulje in tudi lokalnega kriminalista. Nato pa ga je želja po izobrazbi peljala na višjo, kasneje še na visoko šolo in leta 2003 na novo delovno mesto na Postajo prometne policije Krško. Opravljal je delo pomočnika komandirja do leta 2010, nato pa je odšel na PP Krško, kjer je opravljal delo pomočnika komandirja. Vmes je šel še za nekaj časa za komandirja v Sevnico in nato v Trebnje.
Postati policist mu je bila želja že od otroštva. Kot štirinajstletnik se je podal v srednjo policijsko šolo Tacen in pričel s pridobivanjem znanja. Delo splošne policije se mu je zdelo dinamično in v njem je videl širok spekter znanja, ki ga še danes nadgrajuje in širi.
Kakšen je vaš pogled na pravega, dobrega policista?
Vsak, ki želi postati policist, mora najprej imeti to delo rad in se zavedati, da je to poklic, s katerim živiš. Zavedati se mora, da bo opravljal delo s široko množico ljudi, ki se med sabo razlikujejo in je z njimi potrebno dobro komunicirati. Poleg komunikacije je potrebno tudi dobro opazovati, presojati, biti hitro odziven, predvsem pa psihofizično stabilen in odgovoren tako do sebe kakor do tima in vseh ljudi.
Kakšna je razlika med prejšnjimi policijskimi postajami v Krškem, Sevnici in našo postajo v Trebnjem?
Razlika je očitna. Na postaji v Sevnici je bilo dela manj in bolj lokalne narave. V Krškem, ki je veliko mesto, je bilo ogromno dela na širokem področju; od romske, kriminalitete, prometa do tujske in mejne problematike. V Trebnjem pa je delo drugačno. Policijska postaja je manjša, občina bogatejša in delo je bolj specifično. Imamo Rome, zapore na Dobu in smo zraven avtoceste in drugih pomembnejših prometnih povezav, kjer se odvija ogromno tranzita, kar seveda posledično prinese tudi nekaj več nesreč v cestnem prometu.
Kaj tista najšibkejša varnostna točka v naši občini?
Žal je v cestnem prometu še vedno prevelik odstotek vinjenih povzročiteljev, ki je nad povprečjem. Cilj je 9 %, ki pa ga težko dosegamo, povprečje v Policijski upravi je 12 %, tu pa je skoraj 20 %, kar je znatno previsoko. Res je, da je to vinorodni okoliš, a kljub temu so številke previsoke.
Katera populacija je bolj kritična?
Na žalost je to populacija srednjih let, ki jo je težko preusmerjati. Mladi se dobro osveščeni in se zavedajo, če so mladi vozniki, si ne smejo privoščiti prekrškov. Pridobitev vozniškega dovoljenja ni mačji kašelj in je ravno tako za mnoge že luksuz kakor tudi nakup vozila.
Kateri pa so še tisti prekrški, ki prevladujejo?
Zadnje čase opažamo kar nekaj premoženjskih deliktov; od raznih tatvin in vlomov v različne objekte, kar je težava na celotnem območju širom Slovenije. Po navadi storilci kazniva dejanja izvršujejo na pretkan in prefinjen način. Zato opozarjamo ljudi, naj bodo previdni. Sami naj poskrbijo za svoje premoženje, predvsem pa naj ne spuščajo v svoje okolje ljudi, ki jih ne poznajo.
Velikokrat je slišati iz medijev, da se nepridipravipo navadi izkazujejo kot neki inkasanti ali delavci različnih podjetij.
Res je, saj si le ti po navadi že v naprej izberejo žrtve, ki pa so na žalost predvsem starejši občani. Tem se tatovi predstavijo kot delavci elektro službe, ki bodo postavljali daljnovode, delavci komunale, ki bodo sanirali odtoke, razni serviserji, kupci starega železa, predstavniki raznih farmacevtskih podjetij in podobno. Njihov glavni namen pa je, da žrtev zvabijo iz hiše, med tem pa njihovi pajdaši vstopijo v bivanjske prostore in stikajo za vrednimi predmeti in denarjem. Njihova prijaznost do žrtve je po navadi tako velika, da žrtve pogosto šele čez čas ugotovijo, da so jih okradli. Tako je prvo in edino varnostno pravilo, da imamo premoženje zaklenjeno in, da neznancev ne spuščamo v svoje prostore. Vsekakor velja isto pravilo za avtomobile, v katerih vozniki velikokrat na vidnih mestih puščajo vredne dokumente, papirje, denarnice, telefone in ostale vredne predmete.
Ste kot Policija uspešni pri teh raziskavah in odkrivanju storilcev omenjenih kaznivih dejan?
To so težje raziskani primeri, saj je segment storilcev širok; od domačih do tujih nepridipravov, ki mogoče le v tranzitnem delu storijo kaznivo dejanje. Cilj raziskanosti velikih tatvin je 20 % raziskanost, kar pa je glede na evropsko merilo težko dosegljivo. Kljub temu, da imamo dobro tehniko in v večini že visoko izobražene policiste, je ta segment še vedno težko rešljiv.
Vi varujete tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, kar pomeni varovanje mini mesta.
Ravno v sledečem tednu sem dogovorjen za sestanek z direktorjem Zavoda za prestajanje kazni Dob, da dobim vse informacije in sliko trenutne problematike, ki jih pestijo. Kapaciteta zapora je res ogromna in pri taki masi je vedno pričakovana določena problematika. Upam in želim, da bo tega tudi pri njih čim manj.
Kazen je le izhod, s katero preprečujemo nevarno početje.
Res je, zato je dobro zavedanje in strmenje, da je dolgoročna rešitev ustvarjanje razmer, da do nesprejemljivih ravnanj prihaja čim manj. Zgodnje odkrivanje vzrokov takšnih ravnanj nam pomaga, da jih hitreje odpravimo. Poskrbimo za to v svojem okolju, posvetimo se mladini, da jim omogočimo lepo obdobje mladosti, predvsem pa da smo jim vzor, saj s tem ustvarjamo zdravo klimo, ki posledično vedno rodi sadove.
Policisti ste v nenehnem pridobivanju znanj na vseh področjih.
Znanja in izobraževanja so že skoraj nuja. Vsak mesec imamo redna izobraževanja s praktičnimi postopki obnovitve znanj. Sektor kriminalistične policije, ki pridobi znanja za oglede krajev kaznivih dejanj izjemno dobro sledi času, saj imamo danes veliko nove tehnike. Imamo računalniške aplikacije za prstne odtise, fotorobote in v tem smislu smo zelo dobri. Morda je potrebno le nekaj več kadra, zato upamo, da se bodo mladi več odločali za ta poklic in v njem prepoznali vse dobro.
Kako pa je s kadrom pri vas?
Trenutno nas je na Postaji zaposlenih 30, od tega je 12 operativnih policistov. Imamo veliko aktivnosti, saj hodimo po celi Sloveniji. V posebni enoti imamo 6 policistov, ki ravno odhajajo na izobraževanje, kar zopet pomeni primanjkljaj kadra. Veselimo pa se, da istočasno k nam prihajajo direktno iz šole 4 novi policisti.
So to domači policisti?
Žal ne, a upam, da se bo v prihodnosti tudi domača mladina več odločala za poklic policista. Konec meseca imamo ravno na Cik-u predstavitev našega poklica, kamor vabimo vse, ki jih ta poklic zanima in upam, da jih bomo navdušili in bo kdo izmed njih prepoznal vse prednosti in lepote našega poklica.
Veliko je govora o slabo plačanem poklicu glede na obseg dela. Kakšen je vaš pogled?
Naše delo je močno razvejano. Delamo na veliko različnih segmentih. Policisti v enotah policije delajo na področju splošnih policijskih zadev, mejnih zadev in na področju prometne varnosti. Plače se dvigajo z napredovanjem kot v večini drugih podjetij in tukaj je možno doseči lepe rezultate, s tem posledično tudi nagrajevanje in plačo. Če ima policist željo po napredku, lahko s plačo preseže tudi načelnika.
Kako pa je možno ocenjevati vaše delo?
Ocenjuje se na podlagi zadovoljstva delavcev policistov, zadovoljstva občanov, same učinkovitosti dela, raziskanosti kaznivih dejanj, števila prometnih nesreč, prisotnost policistov na terenu in še mnogo drugih dejavnikov. V policiji imamo toliko statističnih podatkov, da je naše delo čisto enostavno preverjati in ga seveda tudi ovrednotiti.
Vaša postaja je stara in ni ravno funkcionalna. Kako daleč je že projekt gradnje nove policijske postaje?
Projekti se pripravljajo. Ministrstvo je že podpisalo sporazum z Občino in upajmo, da se v nekem doglednem času prične tudi gradnja. Z novo postajo bomo pridobili nove delovne prostore in s tem seveda tudi boljše pogoje za delo. A tega se bomo veselili šele takrat, ko bomo videli, da se je »zakoličilo« za objekt in, ko se bo gradnja postaje pričela.
Bi za konec kaj povedali občanom?
Vsak občan je dobrodošel na naši postaji ne le ob neprijetnih dogodkih, ampak tudi le za splošne informacije. Vrata postaje so vedno odprta in pri nas je vsak dobrodošel.
Želim pa si, da so vsi občani, bralci Glasila vzor vašim otrokom, prijateljem, sosedom, znancem in drugim sodržavljanom. Zavedajte se vseh posledic neprimernih ravnanj in nam pomagajte pri preprečevanju ter pri odkrivanju storilcev različnih pojavnih oblik.
Čisto in lepo urejeno okolje, prijazni in gostoljubni ljudje, zdravo življenjsko okolje, dobri medsebojni odnosi so pogoj za kvalitetno življenje in preživljanje časa. Prepričani smo, da nam skupaj lahko uspe in da bomo živeli v prijetnem, predvsem pa v varnem okolju.
Mojca Smolič



