Logo MojaObčina.si

Trebnje

DANES
14°C
12°C
JUTRI
20°C
12°C
8712

Nova direktorica Zdravstvenega doma Trebnje, Karmen Lukše

S 1. junijem je vodenje in mesto direktorja v ZD Trebnje prevzela Karmen Lukše.

V Zdravstvenem domu Trebnje je zaposlena že 16 let. Pričela je delati kot pripravnik in bila »deklica za vse« tako, da je že na začetku dodobra spoznala delovanje zdravstvenega doma. Kasneje je delo nadaljevala v računovodskem oddelku, od leta 2009 dalje pa je zaposlena kot računovodja.

Njena študijska pot jo je po osnovi šoli v Trebnjem peljala na izobraževanje v Srednjo šolo Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Junija 2005 je zaključila študij na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje v Novem mestu, kjer je pridobila strokovni naziv diplomirani ekonomist. V letu 2016 pa je zaključila še magistrski študij na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju, kjer je pridobila široko pravno znanje.

Kaj je bilo in je vaše delo?

Opravljala sem vse finančno računovodske posle in obračun plač zaposlenih in jih trenutno še vedno. Zadolžena sem bila za planiranje, spremljanje realiziranih ciljev in analiziranje morebitnih odstopanj ter predlaganje izboljšav. Lahko rečem, da v zdravstvenem domu ni potekal noben nezdravstveni projekt, pri katerem ne bi sodelovala.

Z delom v ZD ste rastli in si istočasno pridobivala vsa potrebna znanja za delo.

Res je, saj sem se v vsem tem času nenehno izobraževala tako na računovodskem, davčnem, revizijskem kot ostalih  področjih. V okviru teh izobraževanj sem nenehno spodbujala svojo strokovno usposobljenost in krepila poklicno etiko v računovodski stroki. V letu 2016 sem opravila preizkus iz varstva dokumentarnega in arhivskega gradiva in postala odgovorna oseba za arhiviranje poslovne dokumentacije zavoda ter za izdelavo notranjih pravil, ki so potrebna za elektronsko hrambo dokumentacije.

Isto leto sem pridobila certifikat »strokovnjak za računovodstvo v javnem sektorju«. Naslednje leto 2017 sem z izobraževanjem pridobila vpis v register računovodske poklicne skupine, ki ga vodi Odbor za poenotenje računovodske poklicne skupine, v letu 2018 pa sem se udeležila računovodske šole, ki jo organizira Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije in jo tudi uspešno zaključila.

Prevzeli ste vodenje ZD po uspešnem delu bivše direktorice ga. Vere Rozman.

Leto 2021 je bilo še vedno zaznamovano z različno intenzivnimi in različno dolgo trajajočimi valovi epidemije. To pomeni, da je bilo še posebej zanimivo, dinamično, naporno, stresno in polno izzivov. Dejavnost  smo prilagajali tempu epidemije, kar je prineslo manj priložnosti za strateško razvojno razmišljanje. Svoje delovanje smo podrejali navodilom in usmeritvam regulatorjev zdravstvene politike. Ob vseh teh dodatnih omejitvah in obremenitvah smo se seveda intenzivno posvečali rednim dnevnim dejavnostim. S ponosom ugotavljamo, da smo se ponovno izkazali kot »odličen igralec na zdravstvenem parketu«.

Vseskozi smo poskušali kar najbolje poskrbeti za naše paciente, vendar nismo mogli mimo tega, da se je poslabšala dostopnost pacientov do zdravnikov. Veliko komunikacije je prešlo na daljavo; telefon in računalnik. Drastično se je povečalo število poskusov telefonskega komuniciranja, ki ga je bilo izredno težko obvladovati, zato se je pri pacientih včasih pojavil občutek o nedostopnosti zdravstvenega osebja. Z vsako našo aktivnostjo smo zasledovali koristi naših pacientov, zato smo tudi pričeli s projektom izboljšanja tehnične podpore pri obvladovanju telefonske komunikacije. Rezultate pričakujemo v letošnjem letu.

Kaj pa vi kot zaposleni menite o sami ustanovi, o Zdravstvenem domu?

Z gotovostjo lahko trdim, da se je Zdravstveni dom Trebnje zadnja leta uvrščal med najboljše zdravstvene organizacije na primarnem nivoju. Vsakoletni presežek prihodkov nad odhodki, doseganje programov s strani ZZZS-ja, opremljenost, zadovoljstvo pacientov, investicije v prostore in sodobno medicinsko opremo so največji pokazatelj dobro opravljenega dela.

Kako pa je z novimi programi dela v ZD?

Tudi v naši ustanovi smo v preteklih letih vzpostavili kar nekaj dodatnih programov. Od  referenčne ambulante, dodatne splošne ambulante, dodatni programi na pediatriji, ginekologiji, dispanzerju za mentalno zdravje, zobozdravstvu in tudi center za krepitev zdravja.

Koliko je trenutno zaposlenih v ustanovi in kakšni so prihodki?

Naš zdravstveni dom trenutno zaposluje okoli 140 ljudi z nekaj zunanjimi sodelavci. V letu 2021 smo ustvarili okoli 9 mio eur prihodkov, od tega 702.870 evrov iz tržne dejavnosti ter tako uspešno zaključili poslovno leto z nekaj več kot 1 mio evrov presežka prihodkov nad odhodki. V zadnjih desetih letih je bilo pridobljenih približno 794.252 nepovratnih (evropskih sredstev), s katerimi so bile delno financirane nove investicije. Nadgradnja prostorov za potrebe pediatrije, fizioterapije, ginekologije, dispanzerja za medicino dela, prometa in športa, centra za krepitev zdravja in tudi prostorov na Golievem trgu 1 (bivša poslovna stavba »Dolenjke«).

Vodenje tako velikega zavoda je velik izziv. Kako ga vidite v bodoče?

Po 16 letih dela v zdravstvu lahko trdim, da poznam ustroj delovanja zdravstvenega  sistema. Poznam pričakovanja in zahteve uporabnikov. Seznanjena sem z zahtevami in željami zaposlenih. Vem, kaj od zdravstvenega doma pričakuje lokalna in širša skupnost.  Kljub temu, da so si interesi včasih nasprotujoči, mogoče celo neuresničljivi, s svojim sistemom in organizacijo dela želim, da  zdravstveni dom v čim večji meri zadovolji pričakovanje vseh deležnikov. 

V letu 2022 je Zdravstveni dom Trebnje doživel velike spremembe, predvsem v vodstveni strukturi. To predstavlja velik izziv, tako zame kot za  celotno vodstveno strukturo in tudi za zaposlene. Kljub temu, da bo pot naporna, je prav, da skupaj optimistično zremo v prihodnost. Želim, da bomo skupaj pri uresničevanju zamišljenega uspešni in da bo Zdravstveni dom Trebnje še naprej pisal zgodbo o uspehu.

Zaposlovanje in zadrževanje zdravstvenih delavcev v javni zdravstveni mreži je danes ključni izziv. Kako se boste vi spopadali s tem?

Zmožnost zdravstvenega sistema za zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev, osredotočenih na pacienta, je v večini odvisna od razpoložljivosti ustrezno usposobljenih zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Zaposlovanje in zadrževanje zdravstvenih delavcev je danes ključni izziv, s katerim se srečuje tudi naš zavod. S

kreativnim sistemom vodenja, upravljanja organizacije želim prispevati k dostopnosti in učinkovitosti javnega zdravstvenega sistema, kar bo imelo pozitivne posledice za vse prebivalce. Zaposlenim bom nudila dobre delovne pogoje, vključno s prepoznavanjem razlik v kakovosti opravljenega dela in posledično zagotavljanjem stimulativnega delovnega okolja.

Kakšno je trenutno stanje zdravnikov in ostalega osebja v ZD?

Trenutno nas je 142 zaposlenih, od tega 23 zdravnikov in 9 zobozdravnikov.

Kaj pričakujete od samega kolektiva in oni od vas? Ste morda že uvedli kakšne kadrovske spremembe?

Vsi si želimo delati v prijetnem kolektivu, saj le tako lahko izrazimo in razvijamo svoje potenciale ter posledično izvajamo odlične storitve. S tem po svojih najboljših močeh prispevamo k zadovoljstvu odjemalcev. Za tako delovno okolje se moramo truditi vsi. Vodstvo pa mora ustvarjati pogoje, da se ta potencial lahko razvije in nemoteno deluje, kljub temu, da smo postavljeni pred nove izzive, ki jih narekujejo hitre spremembe. Zdravstveni dom Trebnje  je bil od nekdaj nosilni steber zdravstvene dejavnosti na območju Upravne enote Trebnje in v tej smeri si bom prizadevala, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Zadovoljstvu zaposlenih bom namenila posebno skrb, saj si želim prijazne komunikacije in vse kritike bom sprejemala kot priložnost za izboljšavo in napredke. Posebno skrb bom namenila izvajanju strokovnih, kvalitetnih in pravočasnih zdravstvenih storitev, kar bo temelj našega skupnega dela.

Zaradi kadrovske podhranjenosti na območju celotne države in tudi pri vas se že kar nekaj časa spopadate s primanjkljajem zdravnikov na področju splošnih ambulant in dežurne službe. Se na tem področju problematika umirja?

Vsi, ki so vpeti v zdravstveni sistem, si morajo prizadevati, da se bodo mladi v zadostnem deležu odločali za zdravstvene poklice, se zaposlovali v okviru javne zdravstvene službe in vztrajali v poklicu. Osnovna izhodišča  za uresničevanje teh ciljev pa so dobri delovni pogoji, vključno z informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter podporo za kakovostno in varno delo.

Danes je primarni zdravstveni nivo neprivlačen za zdravnike in omejeno privlačen za srednji in diplomirani kader.

Mladi so preko javnosti informirani o delu na primarnem zdravstvenem nivoju. Veliko administracije, velik obseg dela, nezadostno število zdravnikov, veliko pacientov, delo na več deloviščih; ambulanta in nujna medicinska pomoč, kar jih odvrača od odločitve, da se odločijo za specializacijo iz družinske medicine. Na spomladanskem razpisu specializacij iz družinske medicine je bilo na 70 prostih vpisnih mest prijavljenih le 15 kandidatov, 2 kandidatki prihajata iz našega zdravstvenega doma. Obe prijavljeni kandidatki sta bili predhodno štipendistki našega zavoda. Tretja kandidatka, tudi naša štipendistka, pa pričenja s specializacijo iz pediatrije. Žal pa ugotavljamo tudi, da tuji zdravniki iz bivših držav Jugoslavije niso več tako zainteresirani za zaposlitev na območju Slovenije, čeprav trenutno potekajo v našem zavodu aktivnosti za zaposlitev enega tujega zdravnika.

Kako pa je s specializanti družinske medicine?

Kljub zaostrenim razmeram smo na tem področju v ZD Trebnje kar uspešni. Trenutno imamo zaposlena dva specializanta iz družinske medicine v tretjem letniku specializacije. Dve zdravnici pričenjata specializacijo v letošnjem letu, v naslednjem pa še ena zdravnica, ki je tudi naša štipendistka

V  začetku prihodnjega leta zaključuje specializacijo tudi specializantka pediatrije, dodatno  pa imamo zaposleni še dve specializantki pediatrije-začetnici.

Zelo se trudimo pridobiti še specializanta s področja medicine dela.

V oktobru načrtujemo tudi zaposlitev zobozdravnika, ki bo specializiral zobno protetiko.

Koliko in katere stroke zdravnikov ste v tem času že pridobili in katerih si še želite?

Poleg specializantov smo zaposlili zdravnico, ki trenutno dela v Dispanzerju za medicino dela, prometa in športa in odhaja pa na porodniški dopust.

Kako boste »krpali« primanjkljaj zdravnikov?

Zaradi pomanjkanja zdravnikov v letu 2022 pričakujemo težave pri zapolnjevanju kadrovskih vrzeli.  Za delo v dežurni službi bomo v sled razbremenjevanja lastnih zaposlenih zdravnikov najemali zunanje sodelavce. Problem bomo delno omilili tudi z vključevanjem specializantov v dežurno službo.

Bo zanje dobro poskrbljeno, da bodo ostali daljše obdobje?

Zavod namenja posebno skrb za zaposlene, tako na področju materialnih pogojev za delo, na področju promocije zdravja na delovnem mestu, kot na področju splošnega dobrega počutja na delovnem mestu. Smo zavod, ki se uvršča med tiste, ki imajo najbolj pester nabor teh aktivnosti. Od izobraževanja s področja aktivnega medicinskega oddiha, organizirani športni dogodki in razna druženja, promocija ustnega zdravja, izvedba delavnic sproščanja v organizaciji Centra za krepitev zdravja, druženja v prostem času, poletni tabor z zdravstvenimi vsebinami za otroke zaposlenih v ZD Trebnje, testiranje za oceno telesne pripravljenosti, »Sadje v pisarno«, izdajanje glasila ZD Trebnje in še kaj bi se našlo.

Glede na virus, s katerim se spopadamo, bi bilo dobro, da se v ZD ponovno uvede pulmološka ambulanta, ki je pri diagnostiki in zdravljenju covid bolnikov neizogibna. ZD pa je po dolgih letih brez nje. Razmišljate kaj v tej smeri?

V Trebnjem sta vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja delovala rentgen za slikanje prsnih organov in pulmolog. V devetdesetih letih se je v pljučnem dispanzerju zaposlila pulmologinja, ki pa je zelo hitro odšla med zasebnike. Kljub temu smo z njo zelo dobro sodelovali. Pred dvema letoma se je preselila v Novo mesto in na to nismo imeli vpliva. V zavodu razmišljamo v tej smeri, vendar to seveda ni odvisno od nas samih, prve odločitve o tem so v rokah Ministrstva za zdravje ter ZZZS-ja, na nas pa je zagotoviti ustrezne prostore ter kader.

So še kakšne novosti, ki so pomembne za občane oz. paciente?

V aprilu 2022 smo v ZD Trebnje v Dispanzerju za žene pričeli z izvajanjem novih, samoplačniških storitev. Storitve obsegajo ultrazvočno meritev nuhalne svetline ploda, določitev vrednosti dvojnega hormonskega testa iz krvi nosečnice ter 3D/4D ultrazvočno preiskavo ploda. V prihodnosti pa bo na voljo tudi genetska preiskava proste plodove DNK, ki se nahaja v krvi nosečnice (NIPT – neinvazivno prenatalno testiranje). Storitve izvaja pri nas zaposlena Anita Franko Rutar, dr. med., spec.gin. in porod.

Od junija dalje zopet nudimo pacientom možnost samoplačniških ultrazvočnih preiskav (UZ abdomna, vratu, mehkih tkiv, skrotuma, dojk, ahilove tetive …) Storitve izvaja zunanja sodelavka specialistka radiologije dr. Mateja Kropivnik. 

ZZZS nam je v letošnjem letu dodelil tudi dodatni program v zobozdravstvu za odrasle tako, da v jesenskem času načrtujemo vzpostavitev še ene zobozdravstvene ambulante. Trenutno potekajo aktivnosti za ureditev prostorov ter nakup novega zobnega aparata in tudi zaposlitev novega zobozdravnika.

Po opravljeni specializaciji – v naslednjem letu zaključuje specializacijo iz pediatrije specializantka, zato imamo v načrtu  vzpostavitev dodatnega tima oz. ambulante na pediatriji.

Razmišljate o kakšni širitvi, prenovi z večjimi in novimi oddelki?

V okviru investicijskega vzdrževanja bomo letos izvedli še prenovo izpraznjenih prostorov v pritličju. Pridobili bomo ambulantni prostor s previjalnico, prostor za patronažno službo ter prostor za izolacijo. Povečali bomo tudi prostore laboratorija in posledično spremenili namembnost nekaterih drugih prostorov. Prostori laboratorija so premajhni in kot taki neustrezni za varno delo, uredili bomo tudi ustrezno čakalnico.

Zaradi iztrošenosti je potrebna menjava talnih oblog v najbolj obremenjenih področjih. Investicije bodo v celoti financirane iz sredstev amortizacije oz. lastnih sredstev. Nadaljujemo tudi za aktivnostmi za izboljšanje dostopnosti do ambulant; posodobitev telefonskega sistema, zaposlitev zdravstvenih administratorjev, komunikacije po mailu, promocija aplikacije Do-Zdravnika.

Kako gledate na samo zdravstvo v Sloveniji?

Nabor izzivov na področju zdravstva še vedno temelji na tem, da se v osrčje zdravstvenega sistema postavlja pacienta ter skrb za kakovost in varnost zdravstvenih storitev. Teh ciljev zagotovo ni mogoče doseči brez zadovoljnih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, brez ustrezne opremljenosti in konkretnih pogojev za delo. Kritično pomanjkanje ključnih kadrov v zdravstvu je lahko velika ovira na poti k zastavljenim ciljem. Obstoječi kader pa je delno tudi zaradi epidemije preobremenjen in izčrpan, kar vodi do bolniških odsotnosti. 

Človekovo življenje se v večini primerov prične in konča pri zdravniku na primarnem nivoju. Zdravnik iz primarnega nivoja je najbolj celosten del medicine, saj pokriva zelo široko področje. Svojim pacientom nudi ogromno, spremlja jih daljše obdobje, odnos je veliko bolj izoblikovan. Treba je ponovno opredeliti vlogo primarnega zdravnika in predvsem spoštovanje. To je nujen pogoj v fazi sprememb. Specializante bi bilo potrebno bolj vezati na zdravstveno ustanovo, ki ga želi zaposliti.

Velika ovira zdravstvenega sistema je okoren sistem plač in nagrad. Prihajajo generacije z drugačnimi vrednotami in prioritetami, ki v ospredje postavljajo prosti čas.

Obstajajo tudi določene tehnične ovire, kot je neobvladljivo veliko telefonskih klicev, računalniški programi za evidentiranje storitev so nepraktični, delo je počasno, posodobitve pa so drage za izvajalce.

Določene težave izhajajo iz trenutnih zakonskih ureditev, zato je nujno potreba sprememba zdravstvene zakonodaje. Tudi lokalna skupnost bo morala prevzeti  aktivno vlogo pri reševanju problemov v javni mreži zdravstvenih programov. Predvsem s podporo javni in ne zasebni mreži.

Kako poteka vaš delovni dan? S čim hranite sebe?  Kaj vas bogati in vam lepša vsakdan?

Ob neusmiljenem času, ki ga je povzročila pandemija in njenem vplivu na delo, se občutki izgorelosti krepijo. Bolj kot kdaj koli prej se ljudje počutimo pri delu bolj izčrpane, cinične in manj sposobne. Prekomerno delo brez počitka in obdobij okrevanja moramo nekako kompenzirati. Sposobnost, da se odzovemo na izzive, ostanemo pri nalogi ter nadzorujemo svoja čustva in vedenje, lahko dopolnimo s počitkom in delovanjem z aktivnostmi, ki so nam v veselje in tako delujem tudi sama.

Novih moči in delovnega elana si rada naberem z odmikom od vsakdanjega življenja, zato takrat počnem tisto, v čemer uživam in kar polni moje baterije.

Mojca Smolič

Foto: K.L.

 

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi