Planinsko društvo Trebnje je od 22. 6. do 28. 6. 2014 organiziralo  ogled Črne Gore. Udeležilo se ga je  44 pohodnikov.

V nedeljo ob eni uri zjutraj smo z avtobusom Avtobusnega prevozništva Kastigar krenili na pot preko Hrvaške do Bosne in Hercegovine, kjer je bil v Sarajevu naš prvi daljši postanek. Ogledali smo si most Gavrila Principa, naš osrednji cilj pa je bil ogled Baščaršije  in  pokušina njenih specialitet, zlasti čevapčičev. Pot smo nadaljevali v smeri Črne Gore po slikoviti, a zelo ozki cesti kanjona reke Drine mimo Foče  do mejnega prehoda s Črno Goro Ščepanj polje. Naš cilj je bil mesto Žabljak, mesto na višini 1456m v osrčju Durmitorja na  SZ Črne Gore. Nastanili smo se v hotelu Planinka, od koder smo že v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom krenili do Sedla na višini 1907 m. Tu je bilo naše izhodišče za pohod na Bobotov Kuk -  2523m, najvišji vrh Črne Gore. Pot je bila pestra in zaradi snega pod vrhom in mokrega kamenja precej spolzka. Kljub temu, da ni zavarovana,  smo v nekaj manj kot štirih urah osvojili vrh in se srečno vrnili na izhodišče. Tretji dan nas je čakal vzpon na Vasojevički Kom na višini 2461 m. Po slikoviti vožnji ob kanjonu reke Tare mimo Kolašina smo se z avtobusom povzpeli na planino Štavna v višini 1800m in se  odpravili na pohod. Pot je bila dokaj strma, vendar s prekrasnim razgledom na okoliške vrhove.  Presenetil nas je močan veter, zato smo planino kljub lepemu razgledu kmalu zapustili. Nepozabna pa je bila večerja na Eko Katumu Štavna, kjer nas je prijazno osebje postreglo z nacionalnimi črnogorskimi jedmi. Prenočili smo v bungalovih. Četrti dan smo skozi kanjon reke Morače krenili proti  Podgorici, glavnemu mestu Črne Gore.  Pričelo je deževati, zato se nismo prav veliko ustavljali. Povzpeli pa smo se do samostana Ostrog nad dolino reke Zete na višini 900m. To je največje svetišče v Črni Gori, vklesano v kamnito steno.  Pot smo nadaljevali v mesto Cetinje,  nekdanjo prestolnica Črne Gore. Ogledali smo si Muzej kralja Nikole in Njegošev  muzej ter se seznanili z več stoletno vladavino Črne Gore. Po zajtrku smo odpeljali  do narodnega parka Lovčen. Povzpeli smo se do Njegoševega mavzoljeja. Spustili smo se do vasi Njeguše, preizkusili znani njeguški pršut in sir ter se po ozki adrenalinski cesti s 25 ostrimi ovinki spustili proti morju v Boko Kotorsko. Ogledali smo si mesto Kotor, nato pa se odpeljali v Budvo, kjer smo v hostlu prenočili. Šesti dan smo  Črno Goro zapustili in se vračali proti domu.  Med potjo smo si ogledali še Stradun - stari del mesta Dubrovnik. V noči iz petka na soboto smo srečno prispeli v Trebnje.

Izlet je bil nepozaben, poln novih spoznanj in prijetnih doživetij. Seveda pa imata za  to največ zaslug planinska vodnika Ciril Doles in Marjan Pajk, ki se nista izkazala le kot varna in zanesljiva planinska vodnika, pač pa tudi kot dobra organizatorja in iznajdljiva turistična vodiča z bogatimi informacijami o krajih,  ki smo jih videli. Vso pohvalo za varno in zanesljivo vožnjo ter iznajdljivost  na gorskih cestah pa zaslužita tudi šoferja Rado in Ciril.

Marija Mežnaršič