Zakaj bi se vključili v Program Svit?
Preventivni programi, med njimi tudi program SVIT, ki se izvajajo v Sloveniji, so priložnost, da naredimo nekaj dobrega za naše zdravje in počutje ter nenazadnje za izboljšanje kakovosti življenja. Vsekakor pa s tem vplivamo na izboljšanje kvalitete življenja, ki je ključnega pomena zlasti v starejšem življenjskem obdobju. V primeru, da Program Svit doseže vsaj 70% odzivnost ciljnega prebivalstva, bi država dosegla zastavljen cilj – to je zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi raka debelega črevesa in danke in opravičila finančni vložek. Tako bi za to boleznijo letno umrlo 200 ljudi manj, približno 300 ljudi manj pa bi letno zbolelo (spletni vir: Svit).
Program SVIT se je v dosedanji praksi (izvaja se od leta 2009) pokazal kot zelo učinkovit, predvsem zato, ker uporablja preprost, a zelo občutljiv test za odkrivanje krvavitve v blatu, ki je neopazna s prostim očesom. Slednje ne pomeni, da oseba ima raka, temveč je opozorilo, da je potreben temeljit pregled črevesa s kolonoskopijo[1]. Šele ta pregled bo dokončno ugotovil pravo stanje in razloge za krvavitev, hkrati pa je možno ob takemu diagnostičnemu postopku v večini primerov tumor tudi odstraniti.
Novejše ankete udeležencev v Programu, ki so opravili kolonoskopijo, kažejo na zelo majhen delež oseb, ki o tej preiskavi govorijo kot o zelo neugodni ali nevzdržni. Večina je priznala, da so pričakovali veliko hujše bolečine, kot so jih bili deležni.
Komu je program SVIT namenjen in kako poteka?
Program SVIT je namenjen moškim in ženskam starim med 50 in 69 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, ki ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Le-ti prejmejo vabilo v program po pošti na naslov stalnega bivališča. Dodatnih finančnih stroškov posameznik nima.
Ko posameznik prejme na dom vabilo, je zelo priporočljivo, da se nanj čim prej odzove (odgovori na vprašalnik!). Po vključitvi v program oseba prejme navodila in komplet za odvzem vzorca blata. Pri kakršnikoli nejasnosti se lahko obrne na osebnega zdravnika ali medicinsko sestro, ki bosta po potrebi lahko poslala patronažno sestro na dom.
Problemi pri izvajanju Programa SVIT – trenutno stanje
Predvsem zaradi strahu od različnih faz postopka v Programu, pa tudi zaradi vsesplošnega nezaupanja v zdravstveni sistem, je žal odzivnost ljudi v program kljub vsem ugodnostim ponekod prenizka.
Najnovejši podatki kažejo, da se je prvemu vabilu za vključitev v Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (Program Svit) v lanskem letu odzvalo 56,82% povabljenih v Podravju (spletni vir: CINDI Slovenija). Podravje skupaj s Pomurjem sodi med slabše odzivne regije v Sloveniji, zlasti nekateri njegovi deli.
V občini Sveti Andraž v Slov. goricah se je v letu 2013 odzvalo 44,09 % občanov s stalnim bivališčem. Na prvo vabilo za vključitev v Program SVIT se je odzvalo 41,54 % moških in 46,77 % žensk.
Dragi prebivalci, izkoristite preventivno ponudbo in se odzovite na vabilo za vključitev v program Svit. Poskusite dojeti vabilo kot priložnost in ne kot strah. Človeško je, da nas je strah pred ugotovitvami preiskav, pa vendar vse strahove lahko odtehta misel na to, kaj bi se lahko zgodilo, če dejansko zbolimo in kako bi to vplivalo ne le na naše zdravje temveč tudi na kakovost našega življenja in življenja naše družine. Pravočasen odziv pa lahko reši naše težave in celo življenje.
Več o Programu Svit na: http://www.program-svit.si/
Pripravila:
Asist Olivera Stanojević Jerković, dr.med.spec.
Koordinatorica Programa SVIT v Podravju
(1) Kolonoskopija je endoskopska preiskava s kolonoskopom – upogljivo cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na televizijski zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesa in danke. Pred pregledom je nujno, da si bolnik z ustreznimi odvajali izprazni in očisti črevo. Med kolonoskopijo lahko zdravnik polipe v črevesu tudi odstranjuje (polipektomija). Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo – pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo pod mikroskopom zdravniki patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen.
