V soboto, 9. 5. 2026, smo šli farani šmarske in primskovške župnije na romanje v Salzburg. Od doma smo odšli že zgodaj in s krajšimi postanki tja prispeli okoli 10. ure dopoldan. O Solnogradu, kot je slovenski prevod imena Salzburg, nam je že med potjo veliko povedal naš vodič gospod Peter Avbelj, velik poznavalec zgodovine in kulture nemško govorečih dežel. Salzburg je tudi glavno mesto in ime za eno od devetih zveznih dežel, ki so povezane v Avstrijo. Mesto si je v preteklosti pridobilo veliko gospodarsko in politično moč predvsem s pridelavo in trgovanjem s soljo, v bližini je bil včasih tudi rudnik zlata. Sol so kopali v Halleinu, nedaleč od Solnograda. Pol rudnika je v Nemčiji, pol v Avstriji.

Salzburg ima okoli 160.000 prebivalcev in je med drugim tudi mesto številnih cerkva. Le v starem mestnem jedru, na levem bregu reke Salzach, ki mesto deli na dva dela, sem naštel najmanj 10 cerkva in samostanov. Približno toliko pa jih je tudi preko reke na desnem bregu. Danes sol mestu ne zagotavlja več takšne gospodarske moči, a se vanj vseeno steka veliko denarja, ki ga prinaša nov rudnik, to je turizem. Salzburg je mimogrede tudi rojstno mesto čudežnega dečka glasbenika Wolfganga Amadeus Mozarta. V starem mestnem jedru se nahaja hiša, v kateri se je rodil. Čeprav je tu živel le kratek čas svojega kratkega življenja, pa njegovo ime vseeno privablja številne turiste iz vsega sveta. Prav gotovo je Solnograd vredno obiskati ne le zaradi Mozarta, ampak tudi zato, ker je lepo zgodovinsko mesto.

Salzburg pa ima močne povezave tudi s številnimi Slovenci, ki so tam študirali in se oblikovali. Naj omenim le dva, in sicer Primoža Trubarja in Valentina Staniča. Za Primoža Trubarja vemo, da je postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku. Valentin Stanič (1774-1847) pa je bil duhovnik, humanist in eden nadrznejših alpinistov tistega časa. Po njem se danes imenuje ena od planinskih koč na poti na Triglav. Ko je dokončal študije in bil leta 1802 posvečen v duhovnika, je iz Solnograda domov prišel peš. Za pot preko številnih gorskih prelazov do Kanala ob Soči, dolgo več kot 200 kilometrov, je potreboval vsega 6 dni!

Mi smo v starem mestnem jedru poleg Frančiškanske cerkve obiskali še nekaj cerkva v njeni bližini, nato pa odšli v priljubljeno romarsko baziliko Maria Plain, ki se nahaja ne daleč od Solnograda. V baziliki nad glavnim oltarjem je slika božje matere z detetom Jezusom. Čeprav je stavba, ki je to podobo v 16. stoletju hranila, bila v požaru uničena in upepeljena do tal, je slika v njej ostala čudežno nedotaknjena. V baziliki nas je sprejel pater benediktinec Edmund, ki je osem let svojega življenja preživel v Limbušu pri Mariboru in ima na ta čas lepe spomine. V romarski baziliki Maria Plain je gospod župnik Marko Mohor Stegnar daroval tudi sveto mašo.

Na poti domov smo se ustavili še na slikoviti kmetiji Schauphof, v Flachauwinklu, ki ohranja videz nekaj stoletij stare lesene stavbe. Tam so nas člani družine Unterwurzacher postregli z okusnim poznim kosilom.