Izlet članov društva upokojencev Šmartno na Gorenjsko, Brezje in Kropa, dne 8. 9. 2023
Tudi letos smo člani društva upokojencev Šmartno v septembru organizirali izlet na Gorenjsko. Naš prvi cilj je bilo romarsko Marijino svetišče na Brezjah, kjer smo se dopoldne udeležili svete maše ob prazniku rojstva božje matere Marije. Mašo je vodil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf.
Po maši smo odšli v Podbrezje, kjer nas je v gostilni ''Pri Slavki'' že čakalo obilno kosilo, ki nam je povrnilo moči. Po kosilu, po 14. uri, pa smo naš obisk Gorenjske zaokrožili še z obiskom Krope, ki jo na Slovenskem poznamo kot zibelko železarstva, predvsem pa kovaštva. Že vse od 14. stoletja so se ljudje v tem kraju preživljali z železarstvom. O tem priča slovenska peč, ki se nahaja ob poti iz Krope na Jamnik in je ena najstarejših v Evropi in seveda v Sloveniji. V tistem času so potrebe po železu nenehno naraščale. Potrebovali so ga v vojski, gradbeništvu, kmetijstvu, povsod. Za današnje razmere skromna nahajališča železove rude so ljudje našli na Jelovici, v Julijskih alpah v okolici Bohinja, Železnikih in Karavankah. Ko je konec 19. stoletja na Jesenicah zrasla železarna, so se Kroparji iz železarstva preusmerili le v izdelavo preko 100 vrst žebljev, ki so bili zelo cenjeni daleč naokoli, še zlasti v Trstu in Benetkah. Več stoletij te gospodarske dejavnosti je zaznamovalo celotno naselje Kropa, ki se nahaja v kotlini pod Jelovico, skozenj pa teče hudourniški potok, le en kilometer dolga Kroparica, ki se nižje izliva v potok Lipnica. Vzdolž Kroparice na obeh bregovih so nameščene zaščitne železne kovane ograje, cestne luči, rešetke na oknih, umetniška dela kovaških mojstrov, rake in vodna kolesa, ki so gnala mehove in kovaška kladiva, ki so oblikovala razžarjeno železo, odslužena nakovala in še bi lahko našteval. Vse to je videti na vsakem koraku sprehoda po naselju in priča o bogati železarski in kovaški tradiciji Krope. Obiskali smo kovaški muzej, kjer nas je vodička Mateja s pripovedjo popeljala v pretekle časa in razmere v katerih so delali in živeli ljudje. To je bilo predvsem trdo delo od svita do mraka, šest dni v tednu, v katerega so bili vpeti vsi člani družine, tudi otroci, omogočalo pa je le skromno preživetje.
Kasneje smo obiskali še glavno cerkev sv. Lenarta, ki je stara že prek 600 let, v cerkvi pa se nahajajo umetniška dela pomembnih gorenjskih slikarskih mojstrov, tudi Leopolda Layerja, ki je med drugim naslikal podobo Marije in Jezusa na Brezjah. Glavni oltar, ambon in ograje pa so delo lokalnih kovaških mojstrov. Ker je bil dan vroč, nas je po koncu sprehoda kar vleklo v lokalno gostišče, kjer smo nadomestili izgubljeno tekočino. Veseli in polni lepih vtisov z obiska Gorenjske smo se domov vrnili zgodaj zvečer.
Jože Loc
