Logo MojaObčina.si
DANES
29°C
14°C
JUTRI
30°C
15°C
Oceni objavo

Izlet šmarskih upokojencev na Goriško in v Brda, dne 18. 4. 2024

Pol leta je že minilo, odkar smo šli šmarski upokojenci zadnjič na izlet, zato so nas pete že pošteno srbele. Lani oktobra smo šli na Dolenjsko, v kraje kjer sta živela pesnik Tone Pavček in glasbenik Lojze Slak, tokrat pa smo se odločili, da gremo na Goriško. Kljub slabi vremenski napovedi pa smo ves čas izleta imeli z vremenom kar srečo. Sonce so sicer pogosto zagrnili temni oblaki, bilo je tudi malce hladno za ta čas, a kakšnih omembe vrednih padavin ni bilo.

Že zgodaj dopoldne smo prišli v prijetno vas Šmartno v Brdih, ki leži nekoliko povzdignjeno nad obširnimi vinogradi, sadovnjaki in oljčniki. Da je delo tam že v polnem zamahu, smo slišali po ropotu kosilnic in traktorjev. Sprehodili smo se po ozkih, s kamnom tlakovanih uličicah do vaške cerkve, kjer nas je pričakal cerkovnik Drago, ki nam je prijazno razkazal cerkev in najpomembnejša umetniška dela v njej. Križev pot in poslikave okoli oltarja so delo priznanega slikarja Toneta Kralja, ki je na podobe svetopisemskih prizorov spretno vtkal tudi svoj odpor do italijanskega fašizma. Po obisku Šmartna smo šli v bližnje Gonjače, kjer smo se povzpeli na razgledni stolp, visok 26 m. V Dobrovi pa smo nakupili še nekaj domačega sladkega vina, nato pa odšli na kosilo na domačijo Bizjak. Hudomušen gospodar domačije nam je ob prihodu obljubil, da od tam ne bomo odšli lačni. Besedo je držal, za naše ugodje pa so poleg njega poskrbeli tudi člani njegove družine.

Po kosilu smo se odpeljali v Solkan, kjer smo si od blizu ogledali eno od svetovnih čudes. To je največji železniški kamniti most na svetu, ki ima razpon loka kar 85 m. Solkanski kamniti most je bil ponos graditeljev bohinjske proge, ki je zaradi številnih mostov, galerij in predorov v celoti tehniški spomenik. Graditelji so progo od Jesenic do Trsta, ki je v stari Avstriji veljala za najtežji odsek, zgradili v le treh letih, in sicer od leta 1903 do 1906.

Iz Solkana smo se po zelo strmi cesti povzpeli do romarskega središča in svetišča Sveta gora. Planinci ta hrib poznajo tudi po imenu Skalnica (681 m). Tu nas je v Marijini baziliki sprejel brat Ambrož, ki nam je potem polno uro pripovedoval o zgodovini, gradnji svetišča in čudežih, ki so se zgodili romarjem, ki so se s priprošnjami za zdravje ali iz stiske zatekli k svetogorski materi božji. Poleg velikega pomena za romarje, ki jo obiskujejo prav vsak dan, ima Sveta gora tudi temno ozadje, saj se je med prvo svetovno vojno od maja leta 1915 do konca oktobra leta 1917 tu in v bližnji soseščini zgodilo najhujše prelivanje krvi med vojskujočima se državama Italijo in Avstro-Ogrsko. V 11. soški bitki je bila bazilika porušena do tal, dne 24. avgusta leta 1917 pa so italijanski vojaki po dolgih mesecih vojskovanja z vrha pregnali avstrijske. Žaloigra se je nato nadaljevala na sosednjem hribu Sveti Gabrijel (646 m), domačini ga imenujejo tudi Škabrijel. Od konca avgusta do sredine septembra leta 1917 je na hrib padlo okoli milijon granat in eksplozivnih sredstev, v ostrih bojih mož na moža pa ugasnilo preko 40.000 življenj mladih fantov in mož. Preko 100.000 pa jih je bilo po bitki trajno telesno ali duševno pohabljenih. Vsi udeleženci izleta se zahvaljujemo šoferju avtobusa Igorju za varno vožnjo po strmih goriških cestah in srečen povratek domov.                             

Šmartno pri Litiji, 20.04.2024          

Avtor besedila: Jože Loc








Oglejte si tudi