25. november velja za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Razglasila ga je Organizacija združenih narodov v spomin sestram Mirabal, ki so bile leta 1960 umorjene v Dominikanski republiki. Nasilje nad ženskami po vsem svetu velja kot velik družbeni problem. Nad ženskami po vsem svetu se izvaja mnogo različnih oblik nasilja (psihično, fizično in spolno). Kljub velikim prizadevanjem mnogih javnih ustanov, mednarodnih in nevladnih organizacij za zajezitev in preprečitev nasilja nad ženskami, je nasilje nad ženskami še zmeraj močno prisotno. V primeru nasilja se kršijo temeljne človekove pravice in prav je, da se stremi k temu, da se to preneha. Po ugotovitvah Nacionalne raziskave o nasilju v zasebni sferi in v partnerskih odnosih (Leskošek, Urek in Zaviršek, 2010) naj bi v Sloveniji vsaka druga ženska od svojega dopolnjenega 15. leta starosti dalje doživela vsaj eno obliko nasilja. Prav tako pa je vsaka druga ženska doživela nasilje v zadnjih 12. mesecih. Torej, več kot polovica žensk v Sloveniji je že bila kdaj žrtev nasilja in ga je tudi doživela v zadnjih 12. mesecih. Ta podatek sporoča res velik delež prisotnosti nasilja nad ženskami tudi v našem prostoru. Društvo gibalno oviranih invalidov Slovenije VIZIJA že nekaj let s programom Nasilje nad invalidi intenzivno deluje na tem področju in si prizadeva pomagati žrtvam nasilja ter izobraževati, informirati in osveščati ženske glede temeljne človekove pravice, ki je živeti življenje brez nasilja. S posebnimi programskimi vsebina rešujemo predvsem problematiko doživljanja nasilja v družini gibalno oviranih žensk, mater z invalidnim otrokom in drugih žensk z invalidnostjo. Prizadevamo si jim individualno pomagati pri urejanju kriznih razmer ter jih zaščititi pred nasilnim okoljem. Veliko nasilja je prikritega in se skriva za stenami domačega okolja. Žrtve si ne upajo spregovoriti, strah jih povsem ohromi. Njihova samozavest je povsem potlačena in v sebi zbirajo pogum, lahko tudi več let. In vse to pusti na žrtvah negativne posledice na različnih področjih življenja. Stiske in strahovi so ogromni, kar pusti veliko bolečine pri žrtvah, ki se vsakodnevno soočajo s tem bremenom. Zato jim pomagajmo, da poiščejo v sebi moč, da naredijo ta korak, da se osvobodijo in spregovorijo. Dajmo jim kot družba, ki ima ničelno toleranco do nasilja in se strinja, da je vsakršno nasilje povsem nedopustno, upanje, da ne bodo same, da jih bomo zaščitili in jim pomagali. Spodbudimo jih z našim razumevanjem in sočutjem, da prijavijo nasilje, ki ga doživljajo.