»Veste, jaz sem bolj za hece…« je bilo slišati med pripravo mask in druge oprave. Res je bilo veselo in dobrote so še bolj dišale kot običajno. Dopoldne smo se našemljeni odpravili po Slovenj Gradcu in ta pot je bila seveda po naši meri.
Pustno kosilo je bilo takorekoč slavnostno, še bolj pa smo se razveselili bogate košate s slastnimi priboljški. Nekdo je modro ugotovil: »No, to pa je to!« in se prešerno nasmehnil.