Pohod smo začeli in tudi zaključili pri turistični kmetiji Plesnik. Pohodniki smo se vpisali v spominsko knjigo, ki jo vsako leto ureja naš tajnik društva, Darko. Letos smo vpisali 39 pohodnikov. Skupina pohodnikov se je kmalu po prvih vzponih oblikovala s strnjeno kolono, pa vseeno smo lahko med hojo uživali v občasnem klepetu, druženje, razgledih.
Po treh urah hoje smo prišli do Partizanskega doma na Kopah, kjer je vsak pohodnik dobil spominsko majico, Spotur je organiziral hrano, pijačo in poskrbel tudi za sproščeno, vedro vzdušje z glasbo in razpoloženim DJ-jem. Partizanski dom Kope je v letih 1952 do 1955 gradila Zveza društev borcev v okraju Slovenj Gradec v spomin padlim partizanom na Pohorju. Dom je bil prenovljen in je od leta 2010 v upravljanju Javnega zavoda Spotur. Pohodniku ponuja čudovit pogled na gore predalpskega sveta. Med daljšim postankom naše skupine pri domu smo pozdravili udeležence kolesarskega vzpona, najboljšim kolesarjem tudi čestitali ob podelitvi priznanj, vendar ostali zvesti našim pohodniškim ciljem.
Težki deževni oblaki so napovedovali dež, zato smo se odpravili naprej do partizanske bolnišnice. Pri sestopu smo varno hiteli tako po kurirski poti kot tudi po mehkem pohorskem brezpotju, ki ga je vodnik Milan izbral za ta pohod. Dež nas je sicer dohitel, vendar nam je Milanova sestra ponudila zavetje in pripravila še slastno pecivo.
Paučkova bolnišnica Trška gora je bil drugi cilj pohoda. Dr. Ivan Kopač - Pauček je v času druge svetovne vojne s sodelavci postavil 6 bolnišnic na področju Koroške. Bolnišnica Trška gora je bila ena izmed teh nadzemnih partizanskih bolnišnic, narejena sprva zgolj iz brun in lubja in odlično varovana, da je okupator ni nikoli našel.
Letošnja s snegom bogata zima je naš dosedanji zadnji del poti od bolnišnice v dolino povsem "preuredila" in naredila težko prehoden. Zato nas je Milan še naprej vodil po pohorskem brezpotju do travnikov, kjer smo lahko sestopili do ceste in zaključili naš tradicionalni pohod.
Pripravila: Marjeta Škorja
vodnica PD Slovenj Gradec