V Zdravstvenem domu Slovenj Gradec smo v okviru Centra za krepitev zdravja, s pomočjo medicinske sestre iz Ambulante družinske medicine, ter dijaki Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec  13. 3. 2019 obeležili Svetovni dan žil. Meritev se je udeležilo 34 ljudi.

Na stojnicah smo delili informativno gradivo, merili krvni tlak in krvni sladkor, ter v Ambulanti družinske medicine opravili tipanje pulzov in preverili gleženjski indeks. Gleženjski indeks je razmerje med vrednostjo sistoličnega krvnega tlaka v gležnju in na nadlaktu.

Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje bolezni je kajenje, ki pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Ateroskleroza ali poapnenje žil prizadene arterije v telesu in lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap. Kadar so prizadete tudi arterije zgornjih in spodnjih okončin, pa govorimo o periferni arterijski bolezni (PAB).

Zoženje žil in motnje prekrvavitve zaradi maščobnih oblog so pogostejše na spodnjih okončinah. Te se vrsto let razvijajo počasi in bolniku sprva ne povzročajo nobenih težav, v napredovalem obdobju pa se pojavi občasno šepanje (intermitentna klavdikacija). Značilna je stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Pulzi na nogah so v tem stadiju bolezni že zelo slabo tipljivi ali pa se jih sploh ne čuti. Nadaljnje napredovanje ateroskleroze lahko kritično zmanjša pretok krvi v arterijah (govorimo o kritični ishemiji uda), tako da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če tako stanje traja dlje, lahko pride na udu do propada in odmrtja tkiva (nastanek razjede ali gangrene).

Namen akcije je bil ponovno opozoriti na dejavnike tveganja, pogostost in nevarnosti, ki jih povzroča periferna arterijska bolezen ali bolezen zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap… Kar vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen. Ker pa se kar 70 % bolnikov bolezni ne zaveda, dokler ne pride do resnih zapletov, je preventivno delovanje ključno za uspešno zdravljenje. Zato je cilj dneva žil opozoriti na pomembnost pravočasnega pregleda in s tem pravočasnega odkrivanja motenj v krvnem obtoku (www.diabetes-zveza.si).
Renata Marošek, dipl.m.s.