Kakšna je bila podjetniška pot podjetja Evergreen in kje so poudarki vašega dela?
Podjetje Evergreen je leta 1990 ustanovil naš prvi direktor Karl Slemenšek z namenom proizvodnje zdrave prehrane. Pred tem je bil več let obrtnik, sicer pa človek z neizmerno željo po napredku in ustvarjanju novega. Po rodu Celjan je skupaj z družino zgradil obrat v Dolenjem Boštanju. Začel je proizvodnjo sušilnic za sadje in zelenjavo ter sušenje in prodajo suhega sadja in vrtnin. Za tem je dodal pakiranje zelišč in začimb, tudi takšnih, ki so bile v slovenski kulinariki novost in so pravo vrednost dobile šele v zadnjih letih. V svojih raziskovanjih po svetu se je dobro seznanil s predelavo soje v različne zanimive izdelke, in to povsem naravno, le z dodatkom začimb.
Pred leti, ko se je podjetje ustanavljalo, so naše gospodinje pri kuhanju uporabljale predvsem tradicionalne začimbe. Vegetarijancem sta bili namenjeni pretežno solata in zelenjava. V podjetju Evergreen pa smo bili vedno napredni, s širokim in dolgoročnim pogledom. Kurkumo smo na primer prodajali že leta 1995.
Vse od ustanovitve veliko truda vlagamo v ponudbo prehrane za vegetarijance in vegane ter za ljudi z zdravstvenimi težavami. Največji izziv je bil, da smo, skupaj s še dvema drugima, prav tako malo zanesenjaškima podjetjema, ki ju zdaj žal več ni, začeli uspešno ozaveščati o drugačnem načinu prehranjevanja. V vzhodnih delih sveta, kjer je v prehrani precej večji poudarek na hrani rastlinskega izvora, je statistika glede telesne teže, dolžine let življenja in alergij boljša.
Vsa ta leta smo v našem podjetju zaposlovali več sodelavcev. Skupaj smo ga soustvarjali, gradili, posodabljali. Pridružili so se nam še drugi sodelavci in zdaj nas je zaposlenih 11.
Ob prevzemu podjetja sva s kolegom Robertom usmerila proizvodnjo in prodajo izdelkov v različne znamke večjih trgovskih hiš. Prilagodili smo se njihovemu povpraševanju in razvili izdelke in embalažo, ki je primerna za njihove kupce. Dobavitelji velikih trgovskih verig smo že od vsega začetka, pomemben kupec pa so tudi kitajske, indijske in mehiške restavracije ter zdravilišča.
Velik poudarek namenjamo kakovosti pridelave izdelkov in posodabljanja proizvodnih procesov. Razvijanje ekološke blagovne znamke nekaterih naših izdelkov je bilo že kar nujno. Trenutno pa smo oddali prijavo za pridobitev novega standarda, to je Vegan, s katerim bomo že s certificirano oznako na deklaracijah obveščali kupce, da je izdelek primeren za vegansko prehrano.
Delujete na specifičnem področju pridelave vegetarijanskih in veganskih izdelkov. V zadnjih letih je povpraševanja in ponudbe zanje gotovo več kot pred desetletji, zato je prilagajanje trgu stalen izziv. Kako se ga lotevate oziroma kako ga prehitevate?
Spremembe na področju vegetarijanske prehrane so bile v preteklosti zelo hitre. Sami smo se usmerili predvsem na proizvodnjo povsem veganskih izdelkov. Ti so z uporabo pravih začimb in z dobrim postopkom priprave zelo okusni. Seveda pa si svojo kuhinjo doma vsakdo ustvari po svoje. Nekateri pripravi jedi po svojih receptih posvetijo zelo veliko časa, drugi recepte poiščejo na spletu, tretji pa kupijo že pripravljeni izdelek, ki ga doma samo pogrejejo.
Res je v zadnjih letih več povpraševanja, pa tudi več ponudbe. Zelo veliko je izdelkov iz drugih držav evropske skupnosti, ki so prav tako kakovostni in dobri. Pravzaprav nam dajejo zagon, da smo lahko še boljši. Res se trudimo, da vedno in povsod sledimo novostim, spremljamo lokalne okuse in poskušamo biti prvi.
Izbor produkta pa seveda določi kupec sam. Na prodajni polici je na primer pet vrst tofuja z različno ceno, embalažo, okusom, poreklom. Vsekakor se z izborom lokalnega, domačega in slovenskega izdelka pomaga ohranjati domača podjetja, domača delovna mesta in tudi delovna mesta v verigi domačih dobaviteljev.
Zelo pohvalno je tudi zavedanje trgovcev o pomenu veganske prehrane, kar vpliva na širjenje ponudbe. V eni od trgovskih hiš je bila pred 20 leti skrbnica našega programa tudi sama veganka, zato je cenila našo ponudbo in je prodajo razvijala skupaj z nami.
Opozorila bi še na razliko med slovenskimi in tujimi proizvajalci, ki jo v korist tujih ustvarja zakonodaja, nujno pa bi potrebovala aktualizacijo. Eden izmed pravilnikov, ki ureja naše področje, določa, da proizvajalcem ni dovoljeno posebno označevanje naših izdelkov, če želimo sporočiti informacijo, da ne vsebujejo gensko spremenjenih organizmov (GSO). Zakaj? Ker njihova odsotnost določa zakonodaja in posebno označevanje o tem dejstvu na izdelku ni dovoljeno. Medtem pa imajo, na primer, francoski proizvajalci na embalaži lahko tovrsten znak. Kupec, ki tega ne ve, ki svojo pot veganstva ali biološke prehrane šele začenja, bo tako raje kupil izdelek z označbo, ki jo za svoj nakup želi.
Velik poudarek dajete stalnemu razvoju, skrbi za zdravje, kakovosti in certificiranju izdelkov. Povejte nam več o tem.
Če pogledam nazaj, je uživanje sojinih izdelkov v določenem obdobju veljalo za dobro in zdravo, spet v drugem za najbolj nezdravo in spet zdravo. Naši kupci vidijo težavo v genski spremenjenosti soje, ki je namenjena za prehrano ljudi, s čimer se v nekaterih državah še srečujejo. Vendar bi poudarila, da v Sloveniji ne. Vsa živila, ki so namenjena prehrani ljudi in vsebujejo sojo v katerikoli obliki, ne vsebujejo gensko spremenjene soje. Izdelki podjetja Evergreen, ki so na policah trgovin, so redno pregledani na prisotnost GSO, prav tako tudi surovine.
Trenutno imamo poleg sistema HACCP, ki ga imamo dobro in učinkovito uvedenega v našem podjetju, še certifikat IFS Global Markets Food. Ta se osredotoča na zahteve po varnosti in kakovosti živil, po nadzoru nad neskladnimi izdelki, poudarja odgovornost vodstva, pomembnost ažurne dokumentacije, usposabljanja zaposlenih, dobre proizvodne prakse in drugo. Ekološki certifikat je pri nas že stalnica, ki je ni težko zagotavljati, saj uporabljamo za vse naše izdelke, ki vsebujejo to surovino, samo ekološko sojo.
Kaj priznanje Občine Sevnica pomeni vam in vašim sodelavcem?
Z besedami težko opišem veselje in ponos vseh sodelavcev v podjetju Evergreen ob tem, da smo letos dobili najvišje občinsko priznanje – Grb Občine Sevnica. To nam daje potrditev, da je naše 30-letno delo v lokalni skupnosti opaženo in cenjeno.
Kakšen spodbuden nasvet bi kot dolgoletna uspešna podjetnica, pa tudi zelo aktivna članica lokalne skupnosti, podala mladim, ki želijo razviti svojo podjetniško idejo?
Nasvet, ki ga podjetniki radi damo. To je, naj sledijo svojemu občutku, naj si upajo in naj vztrajajo. Da, res je težko, če nimaš začetnih sredstev, zato pa se lahko povežejo s podjetji, ki jih imajo, jim predstavijo svojo idejo in skupaj začnejo.
V mladih je toliko idej in energije. Velikokrat jih starejši, tudi starši, ne slišimo, kar pa gotovo ni prav. Vztrajnost, pogum, partnerstvo, poštenje, točnost, iskrenost: to je prava, čeprav včasih dolga pot.
Pogovarjala se je: Tanja Urek.
