V petek, 1. marca, so pred Hišo Stare trte na mariborskem Lentu že 34. doslej slovesno opravili tradicionalni rez Stare trte, najstarejše trte na svetu, ki raste in rodi že več kot štiristo petdeset let. To je najpomembnejše strokovno vonogradniško opravilo, saj sta od tega odvisna rast in pridelek, hkrati pa tudi protokolarni dogodek. Trto sta skupaj s slovensko vinsko kraljico Nežo Pavlič in mariborsko vinsko kraljico Mojco Kren obrezala mestni viničar Stanislav Kocutar in mariborski podžupan Milan Mikl ter nekaj cepičev kot vsako leto razdelila med slovenske in tuje občine. Del cepičev te žlahtne mariborske modre kavčine namreč že po tradiciji podelijo drugim krajem doma in po svetu, tako da rasejo potomke Stare trte skoraj na vseh kontinentih in po številnih krajih v Sloveniji, odslej bo rasla tudi pri nas.

Stara trta je Stara trta je kot najstarejša žlahtna vinska trta na svetu tudi vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Verodostojnost starosti Stare trte so poleg natančnih strokovnih meritev slovenskih strokovnjakov potrdili tudi izvedenci za trtno genetiko v Parizu. Njen metuzalemski pridih potrjujeta sliki Maribora iz let 1657 in 1681, ki ju hrani Štajerski deželni muzej v Gradcu. Na njih je dobro videti pročelje hiše v Vojašniški ulici 8, sezidane v 16. stoletju, ki je tedaj bilo že bohotno poraščeno z danes čaščeno Staro trto. Kot tistikrat se trta tudi še danes opira na latvenik ali “brajdo“, kakor na Štajerskem pravijo takšnemu lesenemu podporniku.

Potomka najbolj prepoznavne etnografske znamenitosti Maribora in predvsem pomembne slovenske naravne in kulturne dediščine bo kot rečeno poslej domovala tudi v naši občini. Poleg Občine Šempeter-Vrtojba so bili cepičev deležni še avstrijski Sv. Andraž, belgijski Rotselaar in slovaški Čičov, med slovenskimi občinami pa občine Majšperk, Škocjan in Štore.

Potomko Stare trte bomo v občini slovesno posadili 26. aprila 2013, zanjo pa bo strokovno skrbela Biotehniška šola Šempeter.