V torek, 23.1.2018 je Informacijska točka Europe Direct Koroška, ki jo na Ravnah gosti podjetje A.L.P. Peca v sodelovanju s Predstavniptvom Evropske komisije v Sloveniji in občino Ravne na Koroškem organizirala razpravo EU SI ti: Digitalno gospodarstvo – priložnost za Koroško?
EU SI ti je kampanja, ki jo vodijo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in informacijske točke Europe Direct Slovenija. Z različnimi dejavnostmi približujemo EU v vseh regijah. Odkrivamo, kaj vse so slovenske občine, podjetja, društva in posamezniki doslej uresničili s pomočjo EU in njenih programov in kako bi priložnosti lahko izkoristili še bolje. Obenem pa odpiramo razpravo o odprtih vprašanjih Unije in njene prihodnosti tudi v regijah. EU ni Bruselj in ni Ljubljana. EU živimo in soustvarjamo vsi.
Na razpravi, ki smo jo organizirali na Ravnah na Koroškem, smo debatirali o prednostih pospeševanja digitalnega gospodarstva na Koroškem in kakšne priložnosti se pri tem odpirajo na področju zaposlovanja mladih.
Dogodek je povezovala moderatorka Katarina Nahtigal, njeni osrednji gostje pa so bili:
- Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji
- Benjamin Lesjak, Fakulteta za management Univerza na Primorskem
- Ana Pisar, KMKC Kompleks
- Gregor Matavž, skupina Stroka.si
Med dogodkom je bila publika aktivno vključena v debato s pomočjo spletne aplikacije sli.do.
Na vabilo so se z udeležbo odzvali predstavniki občine Ravne na Koroškem in predstavniki občine Prevalje. Največ je bilo dijakov gimnazije Ravne, gimnazije Slovenj Gradec in Srednje šole Ravne. Ob naštetih so bili prisotni še predstavniki Društva mladih podjetnikov Koroške, predstavniki Fakultete za tehnologijo polimerov, RRA Koroške, Medgeneracijskega centra Ravne, SPOT Koroške, Euresa, EPF Maribor, Korociv-a in nekaterih drugih zavodov. Dogodka se je udeležilo okoli 70 obiskovalcev, bil pa je tudi izredno dobro medijsko pokrit. Na dogodku so bile prisotne ekipe RTV Slovenija, KOR TV in KTV Ravne ter novinarji Večera in Koroškega radia. Vsi predstavniki medijev so dobili izjavo gospoda Stančiča, nekateri pa so za mnenje povprašali tudi naključno izbrane iz publike. Celotno dogajanje si je bilo možno ogledati tudi na profilu Facebook EU SI ti kjer smo dogodek s pomočjo aplikacije "live" prenašali.
V uvodnem delu so se osrednji govorniki predstavili z nagovorom o tem, kaj jim digitalne tehnologije pomenijo v vsakodnevnem in poklicnem življenju. Povedali so, da se zaradi napredka v tehnologiji spreminjajo njihove dnevne obveznosti, meja med zasebnim in poslovnim pa je čedalje bolj zabrisana. Strinjali so se v mnenju, da imajo tehnologije in digitalizacija na njihovo delo tolikšen vpliv, da si delovnega procesa brez uporabe teh tehnologij niti ne predstavljajo več. Po njihovem mnenju pa bo napredek še hitrejši in zaradi tega je pomembno, da se vseskozi učimo uporabljati te tehnologije in jih prilagajamo svojim potrebam.
Ker je aplikacija omogočala sprotno zastavljanje vprašanj iz publike, je moderatorka po potrebi katero od teh vprašanja postavila enemu od govorcev. Skupno smo prejeli 12 vprašanj. Na voljo ni bilo dovolj časa, da bi odgovorili na vse. So se pa nanašala na poklice, kompetence in znanja v prihodnosti. Nekoga je zanimalo, koliko dijakov je bilo v lanskem letu iz Slovenije vključenih v program Erasmus+. Pričakovano pa smo dobili vprašanje o pomembnosti t.i. tretje razvojne osi. Eden od obiskovalcev je namreč želel izvedeti ali je sogovornikom pomembnejša izgradnja hitre ceste na Koroško ali digitalno pospeševanje gospodarstva. Vsi govorci so potrdili, da je pomembno oboje in da eno brez drugega pravzaprav ne more obstajati.
Na drugo vprašanje "Ali se boste mladi po zaključenem izobraževanju vrnili domov na Koroško?" je slabih 50% ljudi odgovorilo, da se na Koroško ne nameravajo vrniti, ker bodo službo iskali izven regije. Koroška se bo v naslednjih letih soočila s hudo demografsko krizo in govorci so izpostavili prednosti digitalizacije poklicev, ker lahko mnogi mladi s tem ostanejo na Koroškem in kljub temu opravljajo delo za podjetja iz tujine. Pisarjeva, Lesjak in Matavž, ki so Korošci, so se strinjali, da je regija izredno bogata in ponuja okolje za zelo kvalitetno življenje. Mladi ga pač še morajo prepoznati in z napredkom digitalizacije jim morda ne bo potrebno za nekaj let v tujino.
Zadnje vprašanje je bilo "Menite, da imate znanja in veščine za potreben prehod v digitalno dobo?". Rezultat je bil takšen, da je gospod Lesjak lahko zaključil, da tisti, ki menijo, da jih nimajo, takih je bilo kar 32%, ne smejo več odlašati z neaktivnostjo. Po njegovem, in s tem so se strinjali tudi drugi, morajo mladi svoje priložnosti iskati izven okvirov formalnega izobraževanja. Možnosti so namreč neomejene in kot primer je navedel, da tudi sam posluša predavanja tujih univerz kar preko spleta. Pri tem je izpostavil možnosti aktivne participacije, ker imajo različne državne in druge ustanove digitalna orodja, ki omogočajo sodelovanje.
Po dogodku smo se s predstavniki Evropske komisije, RRA Koroška, gospodarske zbornice in KOROCIV-a v neformalni debati dotaknili še finančnega obdobja EU po letu 2020, finančnih mehanizmov in javno zasebnih partnerstev.
