Vodiška planina, 6. avgust 2016 – Jelovica je bila ob 75. obletnici ustaovitve Cankarjevega bataljona v sprva oblačnem, ob začetku slovesnosti pa v prijetnem sončnem vremenu en dan povsem partizanska. Skoraj 700 udeležencev spominske slovesnosti ob 5. avgustu, ki je točen datum ustanovitve prve organizirane vojaške enote na Gorenjskem, je imelo priložnost spremljati tradicionalni dogodek ob dnevu, ki predstavlja tudi enega od dveh občinskih praznikov radovljiške občine. Prav zato je prisotne pozdravil tudi radovljiški župan Ciril Globočnik.
Predsednik območne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB
Tone Kapus je v svojem nagovoru opozoril na vse hujše težnje po potvarjanju zgodovinskih dejstev in poudaril, da bo vedno obstajala ločnica med tistimi, ki so prisegli okupatorju in partizani, ki so skupaj z zavezniškimi silami premagali zlo nacizma. Ošvrknil je tudi tiste, ki si hočejo lastiti osamosvojitev Slovenije, ne samo ošvrknil, z debelo gorjačo so jih dobili, ko je dejal, da je slovenska osamosvojitev zasluga celotnega naroda in tistih, ki so sodelovali v vseh organiziranih oboroženih sestavih. Iz njegovih besed lahko sklepamo, da ne partizanski upor, ne osamosvojitev Slovenije kljub prizadevanju posameznikov ne bosta »menjala lastnika«.
V imenu borčevske organizacije je kratko spregovoril član Sveta ZZB NOV Slovenije Janko Hebrle, ki je predvsem čestital obema prejemnikoma plaket, Juliju Črvu z Bleda za srebrno in Janku Rozmanu iz Radovljice za zlato plaketo ZZB NOV.
Drugi del slovesnosti je bil vsebinsko v znamenju gesel francoske revolucije »Svoboda, enakost, bratstvo«, ki so dejansko temelj sleherne sodobne demokracije, vendar dandanašnji vse bolj postajajo mrtva črka na papirju. Sporočilo, da ne partizani in ne slovenski osamosvojitelji niso umirali za to, da imamo danes demokracijo, pravno državo, zdravstvo in socialo »dveh hitrosti«, ene za bogate in druge za brezpravne množice. Zato je eno od vprašanj: »A smo se za to borili?« dobilo takojšen in (so) glasen odgovor: »Ne!«
V programu, ki ga je ob pomoči sovoditeljice Tare Mohorič iz Most pripravil in vodil radovljiški pesnik, pisatelj in protestni pevec Andrej Kokot, je sodeloval recitator Jernej Vovk z Bleda, živa zakladnica partizanske poezije, glasbeno opremo pa sta s partizanskimi napevi prispevala harmonikar Niko Kraigher in pevka Martina Špik.
