Res je, da je prejšnji teden Gverilska čitalnica odšla na počitnice. Ampak ni povsem odšla v "letno spanje". Radi bomo obiskali kakšno poletno počitniško dogajanje in vam popestrili urice s kratkim tečajčkom branja poezije in proze. Znabiti, da je to v vročih poletnih mesecih (na soncu ali še bolje v senci) celo zanimiveje od "med dvema ognjema". Vsekakor pa bolj zabavno, saj se kaj kmalu izkaže, da vsaka pesem vsakemu bralcu prišepne svojo zgodbo, ki jo potem pove ostalim.
Te male skrivnosti smo odkrivali prvo sezono Gverilske čitalnice, ki smo jo 19. maja sklenili s poetičnim koncertom Tria D'vaja. Boštjan Soklič in Andrej Kokot sta se sprehodila skozi slovensko romantiko in moderno, vmes pa prepletla še nekaj svojih verzov. Toliko o besedilih. Glasbeno je njun koncert še pestrejši, saj sta se sprehodila od liričnih tonov, ki bi za svojo izvedbo skoraj potrebovali lutnjo in ne kitare, preko kitarske tradicije irske glasbe in prijemov španske kitare, celo kakšna arabska glasbena tradicija se je zavlekla, proti koncu pa sta postregla tudi z zabavnimi toni rock & rolla in celo nekaj tršimi toni, ki mejijo že na rock, celo na punk rock. Samo pomislite, tudi kak Jenko je dobil punk izvedbo! Ni čudno, da so kak teden prej pripadniki mlade generacije noreli ob teh pesmih. Le embalažo zamenjaš, pa zvenijo besede izpred stopetdesetih let in več povsem sodobno. Njihova vsebina starosti navkljub je, kar je nesporen dokaz, da se zgodovina ponavlja. Kot farsa?
Te male skrivnosti smo odkrivali prvo sezono Gverilske čitalnice, ki smo jo 19. maja sklenili s poetičnim koncertom Tria D'vaja. Boštjan Soklič in Andrej Kokot sta se sprehodila skozi slovensko romantiko in moderno, vmes pa prepletla še nekaj svojih verzov. Toliko o besedilih. Glasbeno je njun koncert še pestrejši, saj sta se sprehodila od liričnih tonov, ki bi za svojo izvedbo skoraj potrebovali lutnjo in ne kitare, preko kitarske tradicije irske glasbe in prijemov španske kitare, celo kakšna arabska glasbena tradicija se je zavlekla, proti koncu pa sta postregla tudi z zabavnimi toni rock & rolla in celo nekaj tršimi toni, ki mejijo že na rock, celo na punk rock. Samo pomislite, tudi kak Jenko je dobil punk izvedbo! Ni čudno, da so kak teden prej pripadniki mlade generacije noreli ob teh pesmih. Le embalažo zamenjaš, pa zvenijo besede izpred stopetdesetih let in več povsem sodobno. Njihova vsebina starosti navkljub je, kar je nesporen dokaz, da se zgodovina ponavlja. Kot farsa?




