Poletje se počasi končuje in ja, bilo je polno čudovitih skavtskih dogodivščin. Za nami so trije poletni tabori; eden za četo (15. 7. – 21. 7.), eden za klan (22. 7. – 30. 7.) in na koncu še prav poseben (zgodi se le na nekaj let) vseslovenski tabor skavtskih voditeljev (5. 8. – 11. 8.).

Starejša skupina skavtov je to leto na svoj potovalni tabor odšla kar s kolesi. Prekolesariti so želeli Slovenijo po diagonali in tako so svojo pot začeli v Hodošu in uspešno prišli do Pirana. In ker s potjo sovpada tudi slovenska popevka Z Goričkega v Piran, so si ob poti prepevali še preostale Kreslinove pesmi. Navdušeni in ponosni, da so premestili meje v nogah, glavah in ljudeh, so zadnje dni zasluženo svoje utrujene noge namakali v slanem slovenskem morju.

»Vsaka kapljica vode postane dragocena in vsako milo odrešitev. Prijazni ljudje postanejo tvoj cilj in skoraj vedno tudi dosežek. Vsak travnik ob večerih postane osvetljen, vsako drevo v bližini pa opora za naš spanec. Kraj kjer si, ni več pomemben, le da si s svojo skavtsko družino. Spoznaš, da je Slovenija majhna, ko se usedeš na vlak, in velika, ko sediš na kolesu.« Intenzivna hrčica

»Goričko in vzhodni del Slovenije ni tako ravno kot se na prvi pogled zdi, kajti kmalu te na poti presenetijo nepričakovani klanci. Najvažneje je, da uživaš, se imaš super fajn, se vsak dan nasmeješ do onemoglega, dobro ješ, skrbi odvržeš stran ter vsak dan narediš malenkost noro stvar.« Igriva nimfa

Celoten članek si lahko preberete na naši spletni strani in na facebooku.

Srečno pot!