V torek, 21. marca 2017, je v Občinski knjižnici Prebold  o vrtnarjenju na visokih gredah predavala Loreta Vlahović, dipl. inž. agronomije, strokovnjakinja iz Kluba Gaia. Spoznali smo, kako narediti visoko gredo in kaj posaditi, da bo pridelek kakovosten in obilen.

Vrtnarjenje na visokih gredah je že dolgo znano, a je v Sloveniji postalo zanimivo in vabljivo šele v zadnjih letih, predvsem zahvaljujoč prenosu novih znanj in izkušenj iz drugih krajev. Vrtnarjenje na visokih gredah ima veliko prednosti: ni se treba sklanjati pri delu, osvetljenost rastlin je boljša, lažje nadziramo pogoje rasti rastlin in kakovost zemlje, lažje je varovanje pred škodljivci, predvsem talnimi.

Visoke grede lahko postavimo na tlakovano površino ali direktno na zemljo. Pomembno je, da ima visoka greda vsaj tri sloje, in sicer: najnižji drenažni odcedni sloj iz vej in dračja, sredinski sloj z vrtno zemljo in kompostom ter vrhnji del iz kakovostne rastne prsti. Višina grede je odvisna od naše odločitve in potrebe, a najbolje je, da je visoka med 60 in 80 cm ter široka največ 150 cm, da bo obdelava še lahkotna. Dolžina grede je lahko poljubna. Ogrodje je lahko leseno, zidano, kamnito, iz šibja in podobno.Da bomo kar najbolje izkoristili sončno svetlobo, grede postavimo v smeri sever–jug.

Pri sajenju upoštevamo dobrososedske odnose rastlin, dodamo dišavnice in koristne rastline, ki bodo poskrbele za boljši okus in bolj zdrave rastline. Izkoristimo višino grede tako, da ob robove posadimo viseče rastline, kot so plazeča špinača, buče, jagode, viseči rožmarin in podobno. Ravno tako izkoristimo višino za fižole, grah, kumare, paradižnike. V gredi naj ne manjkata še ognjič in kapucinka kot okras in varovalo pred škodljivci. 

Vse potrebne informacije o ugodnih sosedih in oskrbi rastlin najdete na spletni strani Kluba Gaia, v sklopu katere je tudi brezplačna aplikacija za načrtovanje vrta naredivrt.si.