Položaj za postavitev legijskega tabora je bil skrbno izbran, predvsem zaradi svoje strateške lege, da ubrani rimsko cesarstvo pred vedno pogostejšimi vdori »barbarov« s severa. Pomembno vlogo pri odkrivanju tabora je imel na začetku prof. dr. Fran Lorger, a šele rezultati geofizikalnih raziskav, ki jih je vodil Stefan Groh iz Avstrijskega arheološkega inštituta, so pokazala pravo razsežnost in posebnosti legijskega tabora v Ločici.
Tabor je bil zasnovan v obliki pravilnega pravokotnika z obzidjem in stolpi, znotraj katerega je bila začrtana potrebna infrastruktura (potek cest, iztoki glavnih kanalov) in zgrajeni najpomembnejši objekti v taboru. A zadnje raziskave so pokazale, da legijski tabor morda ni bil zgrajen do konca in je bil lahko v uporabi tudi kot bolnišnica za okoliško prebivalstvo.
Prof. Lorger je v grobem začrtal območje legijskega tabora, določil je tudi lego posameznih večjih stavb, a večini objektov funkcije ni razbral. Raziskal je lokacije vrat v tabor in obrambnega sistema z obzidjem in stolpi ter obstoj velikega odtočnega kanala/kloake, pod vhodnimi vrati na severu in jugu.
Na podlagi rezultatov in interpretacije geofizikalnih raziskav pa lahko tabor veliko bolje predstavimo. Na načrtu so tako vidne številne zanimivosti, detajli in način gradnje. Legijski tabor je bil opasan s širokim obzidjem s kar 38 stolpi (1). V tabor se je vstopalo skozi štiri mogočne vhode s stolpi, notranjost je bila s sistemom cest razdeljena na območja, znotraj katerih so bile razporejene zgradbe, pomembne za funkcioniranje tabora. Kar je bilo znotraj tabora v kratkem času njegovega obstoja zgrajeno, je bila glavna stavba tabora – poveljstvo, dva sklopa vojaških barak za I. in II. kohorto, veliko skladišče in prostorna bolnišnica, kopališče ter latrina ob glavnem vhodu. Na načrtu bode v oči veliko nepozidanega prostora, kjer bi morale biti postavljene preostale vojaške barake, manjkajo pa tudi stavbe za poveljnika legije, za vodje posameznih enot, delavnice, dokončati bi bilo treba tudi kopalni del term. Prav tako ni bil nikoli zgrajen sistem obrambnih jarkov in nasipov pred vojaškim taborom. Ob raziskavah ni bilo odkritih niti tlakovanih cest, pa tudi kanalizacijski sistem ni bil dokončan.
Na stičišču taborskih cest je bila zgrajena najpomembnejša stavba tabora - poveljstvo/principia (2), ki je merila kar 102 x 77,5 m. Ima veliko dvorišče, verjetno s pokritim notranjim hodnikom, s prečno veliko dvorano oz. sprejemnico/basilico ter vrsto prostorov ob glavni dvorani, ki so služili administraciji (npr. pisarjem, prostoru za sestankovanje), ter s prostori za hrambo simbolov legije (prapor, orel, itd., verjetno tudi zakladnica).
Za principio sta bila postavljena dva sklopa vojaških barak (3). Oba bloka je sestavljalo šest barak, po dve obrnjeni navznoter, tako da so na notranji strani tvorile manjše dvorišče. Vsaka baraka je bila nato dodatno razdeljena tako, da je imela na krajnih koncih večje prostore, morda za konje, osrednji del pa je sestavljen iz nanizanih sklopov preddverja in skupne sobe za po 8 do 10 vojakov.
Tik ob severnih vratih je bilo zgrajeno veliko skladišče/horrea (4), na požarno varnem območju, blizu medzidja, in ob vhodu. Velikost nakazuje na gradnjo v kriznih časih, saj bi lahko s skladiščnimi zalogami oskrbeli 1400 vojakov za kar 3,3 leta.
Ob skladišču se razprostira ogromna stavba bolnišnice/valetudinaria (5), ki je očitno bila edina zgrajena v celoti, na kar kažejo tudi velike količine opečnih strešnikov, odkritih med izkopavanji prof. Lorgerja. Okoli osrednjega objekta s 24 sobami ter notranjim dvoriščem, se razprostira koridor z dodatnimi 68 sobami. V osrednjem objektu so bili tudi prostori za administracijo in kopalnice. Dimenzije in zmogljivosti bolnišnice v Ločici močno presegajo potrebe le dveh prisotnih kohort, zato bi bila lahko bolnišnica uporabljena tudi kot osrednja točka namestitve pacientov v času krize (ranjenih vojakov in okuženih bolnikov).
Nasproti bolnišnice je bil v nastajanju kompleks kopališča/thermae (6), katerega gradnje niso nikoli dokončali, saj mu v celoti manjka termalni del z bazeni in prostori ob njih; zgrajen je bil le osrednji prostor z dvoriščem in dvema prostoroma ob strani. Posebno zanimiv, a nič manj pomemben prostor manjših dimenzij, je postavljen tik ob vhodna vrata/porta pretoria in je opredeljen kot sanitarije/latrina (7).
Strokovnjaki menijo, da legijski tabor ni bil nikoli dokončan, saj se je legija okoli leta 172 premaknila na skrajne severne meje imperija – na Donavski limes. Lahko pa je bil tabor zasnovan za čas trajanja markomanskih nevarnosti in je gradnja obsegala le najnujnejše objekte, vojaki pa so bivali v šotorih oz. lesenih barakah. Ne glede na to legijski tabor v Ločici ponuja izvrsten vpogled v način zasnove in izgradnje legijskih taborov ter s sicer redkimi drobnimi arheološkimi najdbami predstavlja tudi način vojaškega življenja v kratkem časovnem obdobju. Pomemben je za razumevanje takratne geopolitične situacije, vojaških premikov legij, obrambe imperija, nezanemarljiva pa je tudi vloga tabora kot bolnišnice, saj je v tistem času po rimskem imperiju razsajala t. i. antoninska kuga.
Sledi – v prihodnjem prispevku boste lahko videli, kakšna je bila vloga Polzelanov pri arheoloških raziskavah prof. Lorgerja med letoma1916 in 1918.
Mateja Ravnik, univ. dipl. arheologinja, konservatorka
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje
Slika: Levo rezultati geofizikalne raziskave z vidnimi arhitekturnimi ostanki (temnejše linije predstavljajo temelje zidov) ter desno načrt tabora, kot ga je interpretiral g. Groh.
