Najbolj pereče vprašanje se mi kot predstavniku naravovarstvene organizacije postavlja vprašanje pri vseevropski akciji gradnje čistilnih naprav in vodov, kateri vodijo odplake do njih.
Za te projekte se namenjajo ogromna sredstva, da speljejo vse človeške iztrebke do čistilnih naprav, kjer jih predelajo v gnojila in potem vrnejo nazaj v naravo. Teh odpadkov je kar nekaj, vendar zanemarljivo malo proti odplakam iz hlevov, kjer se gojijo razne vrste živali, za prehrano ljudi, kot meso ali druga živila živalskega porekla. Ves ta gnoj, oziroma odplake pa romajo običajno direktno na travnike, njive in druge nasade, kjer se gojijo rastline za prehrano ljudi in živali. Naj navedem primer kmeta, kateri ima petdeset glav goveje živine. Od te živine se letno nateče ogromna količina gnojnice, katero potem razvozi v milijonih litrov po travnikih, da trava bujno raste in se običajno kosi skoraj vsakih štirinajst dni.
Pri tem se pa razrašča sama trava, ki se ne razmnožuje s cvetjem, ampak je trajnica. Kmet ima sicer obilne pridelke enolične prehrane, pri tem pa bolj neodporne živali, katerim primanjkuje določenih sestavin, katere pa mora dodajati z raznimi dodatki in celo zdravili.
Skratka če napravim povzetek obstaja velika večina travnikov, na katerih ne zacveti nobena od številnih trav, ki so včasih domovale na naših travnikih. Tu ne najdejo divje živali prepotrebnih sestavin za svojo raznoliko prehrano in potem prehajajo na kulture, ki jih kmet prideluje in po njegovih kriterijih delajo škodo.
Pa to niso samo lovne živali, da bi me kdo nebi narobe razumel. Tu je še celo vrsto drugih organizmov, kateri na takih površinah več ne uspevajo. Primer – v taki zemlji sploh ne najdemo več deževnikov, ki so pomembna prehrana raznim mišim, katere potem prehajajo na polja in tam podirajo ravnovesje, katero se drugače vzpostavlja v naravi samo. Drugi primer so čebele. Vedno več je lastnikov čebel, vendar čebelarji so včasih točno vedeli koliko panjev prenese določeno področje. Ker so celi travniki prazni cvetlic, je to alarm za prehrano čebel in s tem povezanim donosom medu. Skratka čebele ostajajo lačne, neodporne in ne zastrupljene od insekticidov, kot so ugotavljali razni inšpektorji.
Da ne morim še naprej z nekimi razmišljanji, pa še sami malo razmišljajte, kam nas pelje politika, ki je zgubila kompas in ji diktira tempo še samo kapital.