Spoznavanje gozdov in strokovnih praks v drugih državah je v programu Savinjskega gozdarskega društva (SAGD), ki ima sedež v Nazarjah, pomembna dejavnost. 

 Društvo je letos izvedlo za svoje člane strokovno-turistično ekskurzijo v Bolgarijo.

GOZD IN GOZDARSTVO

Tako kot v vseh državah, ki so bile nekoč pod Otomanskim cesarstvom, je tudi v Bolgarij glavnina gozdov, kar ¾, v državni lasti. Z njimi upravlja enovito državno gozdarsko podjetje. Večina zasebnih gozdov je v lasti vaških skupnosti (gmajne). Posamezniki nekdaj praktično niso imeli gozdov. Le v času osvobajanja so na »vroči« meji z Otomanskim cesarstvom ohranjali poseljenost tudi tako, da so kmetom za spodbudo, da ostanejo na svoji zemlji, dodelili do 10 ha gozdov. Lahko rečemo, da so osnovali nekakšno »vojno krajino«.

V Bolgariji ima gozdarstvo razmeroma dolgo tradicijo. Bolgari so ustanovili državno gozdarsko službo že leta 1879, torej le leto po osamosvojitvi. Gozdni zakon so spisali leta 1883. Takoj po prvi svetovni vojni so osnovali gozdarsko fakulteto.

Gozdovi pokrivajo 36 % ozemlja, s tem da je gozdnatost razporejena zelo neenakomerno. V gorskih okrožjih je preko 70 %, v nižinskih le 8 %. V teh predelih imajo gozdovi posebno podnebno vlogo zaščitnih pasov pred vetrovi, ki izsušujejo zemljo. Posebno pozornost posvečajo tudi obrežnim gozdovom, ki preprečujejo erozijo. Zlasti pozorni so na obrežne gozdove velikih akumulacij.

V Bolgariji gozdovi omogočajo preskrbo z 80 % pitne vode, pokrivajo 60 % ozemlja Natura 2000  in so zatočišče številnih redkih in ogroženih vrst.

Sistematično so povečevali gozdnatost v državi, zato imajo velik delež mladih gozdov, ki bi jih bilo treba intenzivno negovati. Nenegovanost teh sestojev je osnovna ovira za stabilnost gozdov.

Kljub intenzivnemu pogozdovanju z iglavci v lesni zalogi z 68 % še vedno prevladujejo listavci.

Šibka gozdna infrastruktura (gozdovi so slabo odprti s cestami) in slaba opremljenosti gozdarstva omogočata posek le polovice prirastka. Večino posekanega lesa predelajo sami, veliko ga uporabijo tudi za energetske namene.

Podrobneje smo spoznali gozdove zahodnih Rodopov, za katere skrbijo gozdarji Državnega podjletja Trigrad. Gospodarijo s 10.000 ha gozdov. V teh gozdovih smo se počutili kot doma: velike strmine, težko dostopni tereni,  in velik delež smreke, so značilnost teh gozdov. Kar 3/4 teh gozdov ima močno poudarjeno varovalno vlogo.

V lesni zalogi predstavlja smreka 49 %, skupaj pa je iglavcev kar 93 %. Temu primerne so tudi težave s podlubniki, negovanostjo in erozijo.

BOLGARIJA

Poleg gozdarstva smo se poučili tudi o geografiji, zgodovini, gospodarstvu in prebivalstvu Bolgarije.
Bolgarija je zanimiva država z dolgo in burno preteklostjo, dinamično sedanjostjo in svetlo prihodnostjo, saj ima številne in bogate naravne vire in danosti za svoj razvoj.

Veliki bolgarski mesti Sofija in Plovdiv sodita med najstarejša evropska mesta, stari sta okoli 7.000 let. Že to veliko pove o pomenu tega območja, ki leži na prehodu med Evropo in Azijo. Tračani, Rimljani, Bizantinci, turško ljudstvo Bolgari, Slovani, Osmani in sodobni Bolgari so bivali na tem prostori, ki so ga prevzemali iz rok v roke z mečem, ognjem in etničnim mešanjem.

Bolgarija je bila skoraj pet stoletij pod Osmansko (Otomansko) nadvlado, ki so se je otresli šele leta 1878, povsem samostojna država je postala leta 1908 (Kraljevina Bolgarija). Bolgari imajo bogato kulturno tradicijo: pri tem je veliko vlogo odigral samostan Rila, ustanovljen je bil v 10. stoletju. Bolgarščina je prvi zapisani slovanski jezik.

Zaradi intenzivne industrializacije in kmetijstva v času socializma pod Todorom Živkovom je postala Bolgarija zelo onesnažena država. To jo znatno pesti še danes. Velik problem je tudi izseljevanje. Preko milijona in pol prebivalcev se je v desetih letih odselilo iz države, predvsem mladih in izobraženih, pa tudi prebivalcev turške narodnosti.

Bolgarija je edina država Evropske unije, ki uporablja cirilico.

Fotografije: Helena Denša, Marijan Denša in Lojze Gluk