Za kristjane je velika noč največji praznik. Takrat se spominjamo najprej zmagovitega prihoda Jezusa Kristusa v Jeruzalem in ta dogodek proslavimo na cvetno nedeljo. Obredi velike noči se nato nadaljujejo skoraj ves teden po cvetni nedelji, zaključijo pa v nedeljo na praznik velike noči, ko z vstajensko mašo in procesijo proslavimo vstajenje Jezusa Kristusa po smrti na križu.
Čeprav je kraj Mislinja največji zaselek v mislinjski občini, pa stoji farna cerkev sv. Egidija v Šentilju pri Mislinji.
V Šentilju so bile pred drugo svetovno vojno številni drugi objekti skupnega pomena: od šole, hranilnice, pokopališča, kulturnega doma itd. Po koncu druge svetovne vojne se je naselje Mislinja pričelo hitreje razvijati, v Šentilju pa so ostali še nekateri objekti kot je osnovna šola, kulturni dom in objekti cerkvenega pomena, vključno s farno cerkvijo.
Tako se v Šentilju odvija večina obredov velike noči. Že na cvetno nedeljo je v cerkvi sv. Ahaca blagoslov snopov in nato procesija v farno cerkev s sveto mašo. Tega dne je v Šentilju tudi vsakoletni kramarski sejem, ki privablja številne obiskovalce iz domačih krajev in okolice.
Na velikonočno soboto je že v zgodnjih jutranjih urah blagoslovitev ognja pri farni cerkvi, nato pa v popoldanskih urah blagoslovitev jedil. Zvečer je v farni cerkvi velikonočna vigilija, v nedeljo pa se slovesnosti prično že ob 6. uri z vstajensko mašo. Ob teh obredih sodelujejo tudi strelci s svojimi možnarji, procesijo pa spremlja Babnikova godba.
V Šentilju so bile pred drugo svetovno vojno številni drugi objekti skupnega pomena: od šole, hranilnice, pokopališča, kulturnega doma itd. Po koncu druge svetovne vojne se je naselje Mislinja pričelo hitreje razvijati, v Šentilju pa so ostali še nekateri objekti kot je osnovna šola, kulturni dom in objekti cerkvenega pomena, vključno s farno cerkvijo.
Tako se v Šentilju odvija večina obredov velike noči. Že na cvetno nedeljo je v cerkvi sv. Ahaca blagoslov snopov in nato procesija v farno cerkev s sveto mašo. Tega dne je v Šentilju tudi vsakoletni kramarski sejem, ki privablja številne obiskovalce iz domačih krajev in okolice.
Na velikonočno soboto je že v zgodnjih jutranjih urah blagoslovitev ognja pri farni cerkvi, nato pa v popoldanskih urah blagoslovitev jedil. Zvečer je v farni cerkvi velikonočna vigilija, v nedeljo pa se slovesnosti prično že ob 6. uri z vstajensko mašo. Ob teh obredih sodelujejo tudi strelci s svojimi možnarji, procesijo pa spremlja Babnikova godba.
Nato se verniki vrnemo na svoje domove in pripravimo velikonočni zajtrk iz blagoslovljenih jedil. Največkrat so ti zajtrki skupni za večje število sorodnikov, saj na ta način tudi utrjujemo sorodstvene vezi med svojci.
