Letos je njihovo planinsko društvo praznovalo 25. letnico svojega delovanja. Kot pobrateno društvo smo bili povabljeni na njihovo praznovanje, poleg nas pa so se te slovesnosti udeležili tudi planinci iz sosednjih društev iz Čačka, Kraljeva, Valjeva in celo iz Banje luke. Tako se je delegacija osmih naših planincev odpravila v Kragujevac, kjer smo preživeli 3 dni v druženju z njihovimi planinci.

V soboto smo se najprej dobili v restavraciji Jugoslavija, kjer smo preživeli čudovit družabni večer ob zvokih njihove domače glasbe. Čudovito okolje, ki je del nostalgije nekdanjih srečanj narodov bivše Jugoslavije, nam je ponovno pričaralo tiste čase, na srečanju pa smo bili deležni njihove tradicionalne gostoljubnosti.

V nedeljo smo se najprej popeljali na Ađine livade, kjer imajo kragujevški planinci svoj planinski dom, od tam pa na dobrih 10 km dologo pot do Dulenskega Črnega vrha in nato po krožni poti nazaj do planinskega doma.

Tam je bila nato osrednja slovesnost njihovega jubileja. Naši planinci so jim vročili povečano fotografijo z vrha našega Črnega vrha in maketo znamenja na Črnem vrhu. Naša delegacija pa je prejela priznanje za uspešno sodelovanje z njihovim planinskim društvom. Posebne pozornosti pa sem bil deležen tudi sam kot nekdanji predsednik PD Mislinja. V času, ko so tekle akcije povezovanja in bratenja z njihovim društvom sva z njihovim predsednikom Rašo vodila vse aktivnosti tega povezovanja in od takrat se je sodelovanje med obema društvoma le še krepilo. Tako sem prejel na tej svečanosti uradno listino, s katero sem postal tudi častni član njihovega društva. Vsekakor se moram Kragujevškim planincem zahvaliti za to čudovito gesto in obljubljam, da bom tudi odslej deloval tako, da bi se sodelovanje društev še vnaprej krepilo.

Po končani slovesnosti smo se še nekaj časa družili z njihovimi planinci pri planinskem domu, zvečer pa smo se ponovno dobili v Kragujevcu v znani restavraciji, kjer smo po družabnem večeru zaključili nedeljsko srečanje.

V ponedeljek smo imeli še krajši pohod po znanem nacionalnem parku Šumarijce, kjer je tudi spomenik, kjer so med drugo svetovno vojno nemški okupatorji postrelili večino učencev in profesorjev njihove takratne gimnazije.

Naši pobratimi so se izkazali kot dobri gostitelji in gostoljubni planinski prijatelji, zato se moramo tudi mi potruditi, da jim bomo vrnili njihovo gostoljubnost ob ponovnem srečanju, ko prihajajo njihovi planinci v Slovenijo osvajat vrhove naših gora.