Planinci smo prehodili Napoleonovo pot nad Trstom
(Perconso Permanente Napoleonica)
Planinci PD Mislinja in DU Mislinja smo se v petek, 10. maja, odpravili v Italijo z namenom, da prehodimo Napoleonovo cesto nad Trstom. Polni naših nostalgičnih in predvsem smešnih spominov na nakupe in na kavbojke s Ponte Rossa v preteklem stoletju smo se z avtobusom zelo zgodaj zjutraj odpeljali s Koroške na področje bivših Napoleonovih lirskih provinc, katerih zahodna meja je zajela prav Trst in njegovo zaledje.
Izbrani petek je z vremenom popolnoma opravičil spremembo dneva pohoda, saj se je oblikoval sončen dan z rahlo jutranjo primorsko burjo in povsem modrim nebom.
Peter Zupanc, naš organizator in vodnik sicer torkovih planinskih pohodov, je imel svojo vodniško ekipo sestavljeno kar med udeleženci pohoda, saj smo bili pisana skupina vodnikov in planincev iz več planinskih društev.
Avtocestnih zastojev nismo imeli, jutranja budnica planincev na avtobusu s kavicami in z rogljički pa se je zgodila na Lomu.
Tokrat smo se na poti proti Opčinam zgodovinsko malo pripravili ter obnovili poznavanje Napoleona kot karizmatičnega vodje Francije na prelomu 18. in 19. stoletja ter njegovih Ilirskih provinc, ki so zajele tudi področja, poseljena s Slovenci. Na krožni poti smo občudovali grad Mira Mare ter čudovite razglede na Trst, Tržaški zaliv in slovensko obalo, zato nam je bila zanimiva kratka predstavitev zgodovine teh točk ter današnji kulturno- gospodarski status centra italijanske regije Furlanije-Julijske krajine.
Pot po Napoleonovi cesti z začetkom na parkirišču v Opčinah je bila dobro označena. Vsekakor pa je bila največja zanimivost pohoda po podaljšani poti (Sentiero Natura), da smo se prve tri ure spuščali. Hodili smo po značilnem primorskem mešanem gozdu po dobro uhojenih poteh, prekritih pretežno s suhim listjem in kamenjem. Peter nas je opozoril na mnoga križišča poti, zato smo fotografiranje prihranili do razgledišča Vedetto Italia in do svetišča na Vejni (Monte Grisa ali Griža). Daljši postanek in malica v senci sta nam prijala. Svetišče kot mogočno trikotno stavbo in čudovite razglede smo ujeli v mnoge fotografije.
Od zaselka Prosek dalje smo se spuščali po več kot 404 stopnicah in skozi grajski park vse do nadmorske višine 2 m pri gradu Mira Mare. Za povratek je sledil vzpon po 404 stopnicah in nato daljši vztrajni rahel vzpon po makadamski, sicer nezahtevni poti mimo plezališč v visoki steni s pogledom na Trst. Jutranja burja se je umirila, zato smo zadnji del poti prehodili v brezvetrju in v skoraj poletno vročem soncu. Prihod k avtobusu je pomenil tudi možnost osvežitve z ohlajeno pijačo in ta nadstandard je bil zelo dobrodošla ohladitev pred vožnjo domov.
Ob nasmeških in komentarjih smo itak vedeli, da Peter naših želja po obisku Ponte Rossa in nakupu kavbojk ne bo podprl, pa tudi po prehojeni 18,8 km dolgi poti nihče več ni imel želje izbirati hlač v Trstu. Vračali smo se preko mejnega prehoda v Slovenijo in med vožnjo proti Ljubljani,Trojanam in Koroški umirjeno v mislih podoživeli pohod po Napoleonovi cesti.
Preživeli smo čudovit planinsko malo drugačen pohod (preberite: najprej dol in potem gor in 2x404 stopnic), občudovali lepoto gradu Mira Mare, morje in gričevnata pobočja nad Trstom. Fotografije Petra povedo še mnogo več o lepih in prepoznavnih utrinkih s pohoda.
Pripravila: Marjeta Fidler, vodnica PD Mislinja
