V Temnici tukajšnje kulturno društvo Simon Jenko, katerega ime prav tako obeležuje pomembnega slovenskega pesnika, slovenski kulturni praznik že nekaj let zapored tradicionalno slavi v družbi pomembnih slovenskih mojstrov pisane besede, pa naj bo to proza ali pa poezija. Z nami so že bili velikani literature kot so Ciril Zlobec, Miklavž Komelj, Bogdan Novak ... Letos nas je prav tako obiskala pesnica, katere delo spada med tista, ki jih opisujemo s pripono naj, in sicer je to bila Miljana Cunta, ki velja za eno najboljših pesnic poosamosvojitvenega obdobja. Povabil jo je ter z njo tudi vodil pogovor dr. Oto Luthar.

Zgodnji večer v dvorani stare šole se je začel s pesmijo, seveda našo, slovensko himno ter istočasno eno najlepših, brezčasnih pesnitev našega velikega pesnika Zdravljico. Izvedel jo jo oktet Rožmarin. Sledil ji je kratek pozdravni nagovor predsednice KD Simon Jenko Srečke Ščuka, nakar sta omizja zasedla sogovornika Miljana Cinta in dr. Oto Luthar. V začetku sta se najprej dotaknila Prešernove poezije ter si izmenjala svoje občutenje in poglede nanjo, v nadaljevanju pa sta se posvetila delu Miljane Cinta, ki se kljub mladosti lahko pohvali s številnimi izkušnjami, od bogatih izkušenj pri organiziranju kulturniških dogodkov, preko bogatega prevajalskega opusa pa vse do njenega izvirnega avtorskega ustvarjanja – pesmi, ki so izšle pod naslovom Za pol neba leta 2010 v Študentski založbi. V pogovoru sta igrivo prehajala od enega področja udejstvovanja k drugemu ter držala ves čas pozornost poslušalcev v radovedni napetosti. Več kot pol ure dolg pogovor je tako minil kot trenutek.

Večer so zaokrožili pevci okteta Rožmarin, ki so predstavili še nekaj drugih domoljubnih pesmi iz njihovega opusa. Njihov trud je poplačal bučen aplavz.

Večera pa s tem še ni bilo konec, ker so stole na podiju zamenjale z dobrotami Krasa obložene mize, za katerimi so obiskovalci prireditve nadaljevali neformalen pogovor še nadaljnjo uro in več po končani prireditvi.

Forografije: Dominik Bizjak