V sredo, 20. oktobra, smo Turizem Miren-Kostanjevica v Pomniku miru na Cerju gostili fokusno skupino »Ohranjanje kraških travišč – primer z roba kraške planote (Cerje)«, ki jo je v okviru projekta ENGREEN organizirala Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT).

Glavna naloga skupine je bila pridobiti čim več konstruktivnih mnenj, ki bodo vključena v poglavja Skupnih čezmejnih smernic za dolgoročno upravljanje zelene infrastrukture. Glavni cilj pa je bil na podlagi izvedenih fokusnih skupin pripraviti izobraževanje za upravljalce oz. uporabnike, ter podati osnovne informacije o tematiki in odpreti diskusijo različnih deležnikov.

Vsak je v uvodnem delu delavnice na kratko predstavil različne poglede na rabo območja, "splošne" ali naravovarstvene vidike.

Dr. Martina Lužnik in Sara Zupan z Univerze na Primorskem (FAMNIT) sta predstavili projekt ENGREEN, katerega glavni cilji je spodbujati čezmejno sodelovanje za zagotovitev dobrega stanja zavarovanih vrst in njihovih habitatov in potek delavnic.

Erik Lasič, višji svetovalec za okolje in prostor Občine Miren-Kostanjevica, je navedel vidik občine glede rabe prostora na območju Cerja. Območje zavzema veliko kmetijskih površin, ki pa so zaenkrat še neobdelane ter novo vzpostavljene oljčnike. Izpostavil je problem zaraščanja in cilj preprečevanje vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju.

Nika Leban, svetovalka za turizem in kulturo na Zavodu za turizem Miren-Kostanjevica, je predstavila delovanje Zavoda za turizem in destinacijo Miren Kras, zaščiteno z Naturo 2000. Poudarila je ohranjanje vodnjakov in naravnih kalov, ki danes poleg napajanja živine služijo tudi za nove habitate vodnih živali. Izpostavila je pomen ohranjanja suhogradnih zidov, vpisanih na seznam UNESCO dediščine človeštva. Opisala je projekt promocije špargljev, ki nas je letos ponovno uvrstil med 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Prisotnim je predstavila projekt Drevo za Cerje v sklopu katerega še vedno zbiramo sredstva za ozelenitev področja in redno organiziramo sajenja.

Dr. Jure Jugovic z UP FAMNIT je prisotne seznanil z vplivom naravnih nesreč, v tem primeru potekom in vplivom požara na Cerju na populacijo barjanskega okarčka in s kampanjo Drevo za Cerje ter z rezultati spremljanja te vrste metulja.

Dr. Jana Laganis z ZRSVN Nova Gorica je opisala območje Cerja s poudarkom na naravovarstvenih vidikih.

Dr. Tatjana Čelik z Znanstveno raziskovalnega centra SAZU je predstavila barjanskega okarčka, razširjenost vrste in varstveni status v Evropi oz. Sloveniji, njihov življenjski ciklus, življenjske prostore in dejavnike ogrožanja, med njimi vpliv požara v letu 2019 na Cerju na vrsto, ki je vplival na več fazah metuljevega razvoja.

Jana Kus Veenvliet z Zavoda Symbiosis je predstavila tujerodne vrste, med njimi veliki pajesen, ki so prisotne tudi na tem območju in načine njihove odstranitve.

Na delavnici so aktivno sodelovali tudi predstavniki drugih organizacij: Astrid Ličen in Andreja Papež Kristanc z ZRSVN Nova Gorica in Kranj, dr. Branko Vreš z ZRC SAZU, Matej Kravanja z Zavoda za gozdove OE Sežana, Jelko Lapajne z Lovske družine Trstelj in Tomaž Volčič s Kmetijsko svetovalne službe Nova Gorica.

Dogodek so prisotni zaokrožili z vodenim ogledom pomnika.

Skupina zavzetih naravovarstvenikov je preko svojih predstavitev, pogovora in delavnic pridobila podatke in ideje za izboljšanje stanja na območju Cerja, obljubili so, da se bodo še vrnili.

Turizem Miren-Kostanjevica