Številnim zanimivim in priznanim gostom se je letos v Temnici pridružil Jani Kovačič, slovenski glasbenik, literat, filozof in pedagog. Ni se izneveril svoji slavi kantavtorja: v Temnici ni samo govoril oziroma recitiral svojih pesmi, pač pa jih je tudi zapel.
Na slovenski glasbeni sceni je prisoten že več kot 40 let - uradno od leta 1976, ko je imel prvi javni nastop na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova glasba je slogovno različna. Preizkušal se je tudi z rapom in kot prevajalec ter interpret skladb Toma Waitsa. Kar nekaj njegovih skladb je že »ponarodelo«: »Delam« (kot zamorc). Njegove znane skladbe so še »Revolucija (ja-ja-ja)«, »Škoflca«, »Žare Lepotec« in »Otroci samohranilk«.
Manj znano je, da je zaposlen kot profesor filozofije na Gimnaziji Bežigrad ter da je deloval tudi kot koncertni urednik v Cankarjevem domu.
Glasbeni predvečer kulturnega praznika smo vsi prisotni začeli skupaj – s petjem Zdravljice ob udarjanju na strune kitare Janija Kovačiča. Pogovorni del je vodil sokrajan iz Temnice dr. Oto Lutar, ki je gosta predstavil in še uradno pozdravil. Skozi zanimiv in tudi duhovit intervju sta se sprehodila skozi Kovačičevo skoraj petdesetletno pesniško udejstvovanje.
Pogovor je bil bogato popestren s Kovačičevo glasbo. Igral je predvsem nam manj poznane skladbe. Kot pedagog je poskrbel, da obiskovalci nismo bili samo pasivni poslušalci, ampak smo tudi peli refrene na njegove pesmi. Najprej bolj sramežljivo petje s strani polne dvorane obiskovalcev je postajalo vedno pogumnejše in glasnejše.
Prekrasen večer se je zaključil z medsebojnim druženjem ob prigrizku in prijateljskemu klepetu. Spomnili smo se in večer posvetili tudi prijatelju in rednemu obiskovalcu prireditev v Temnici, ki smo ga letos pogrešali v svoji sredi: pred kratkim umrlemu domačemu župniku Dominiku Bizjaku – Dinku.
Organizatorji večera so bili Društvo Simon Jenko Temnica, ZRC SAZU (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) in Krajevna skupnost Temnica.
Besedilo: Srečka Ščuka
Foto: Nataša Kolenc



