»Letos sem opazil, da ima večina ljudi polno vseh zemeljskih dobrin, a še vedno ni srečna. Ni mi šlo v glavo, zakaj je tako, a potem sem ugotovil: med ljudmi je vse manj sočutja! A razumete to besedo? Če si sočuten, pomeni, da z drugim čutiš in ga razumeš. In ker je tega vse manj, so ljudje vedno bolj sami in žalostni.

V razmišljanju, kaj lahko storim za vas ljudi, da bi bili bolj srečni, sem pomislil na vas otroke, ki hodite na Grad. Vi bi mi lahko pomagali. Kako? Tako, da začnete sočutje graditi med vami. Ko se boste naučili biti sočutni drug z drugim, boste lahko sočutni tudi z vsemi drugimi ljudmi. In sočutje se bo tako lahko širilo in širilo tudi med druge ljudi.

Ste za to, da tako skupaj širimo sočutje? Res si želim, da bi v času do mojega prihoda že bilo kaj več sočutja in sreče na zemlji. Upam, da mi boste pomagali!«

In z otroki smo seveda vzeli Miklavža zares. Trudili smo se, da smo pri pouku kitare poslušali, si nismo nagajali, da smo ubogali in sodelovali, smo si pomagali … Prav tako tudi na učni pomoči. Vsakokrat, ko nam je uspelo, smo po pouku na vrvico obesili papirnat čeveljček in ti so se zelo hitro nabirali. »Kako bo Miklavž vesel, ko nas obišče«, smo se veselili. Zakaj je bil simbol našega prizadevanja ravno čeveljček? Ker obstaja pregovor, ki pravi, da drugega zares lahko razumemo (torej, smo do njega lahko sočutni) šele, ko en dan preživimo v njegovih čevljih.

Tako je v prizadevanju, da bi bili drug z drugim sočutni, napočil 3. december, dan, ko nas je obiskal sv. Miklavž. Pripravili smo mu nastop. Lepo smo ga posedli, da si je lahko odpočil, saj vemo, da ima v tem času veliko napornega dela. Da bi ga še razveselili, smo mu zaigrali vse, kar smo se do sedaj naučili. Sv. Miklavž je bil res hvaležen in je povedal, da je bilo to res pravo sočutje! Da pa ne bi na to nalogo pozabili, ko nas bo zapustil, nam je prinesel pomoč: kocko sočutja. Rekel je, da če jo bomo vsak dan pridno metali in opravljali naloge na njej, bomo gotovo ohranjali sočutje drug do drugega in s tem tudi veselje.

Hvala ti, sveti Miklavž, da nas vedno tako lepo spodbujaš k pravi sreči, ki se skriva v trudu za lepe in ljubeče odnose!