Na Mini oratoriju so se otroci učili o sv. Petru. Zgodba iz poletnega oratorija se je nadaljevala in otroci so z zanimanjem opazovali igralce, ki so doživeto odigrali vsak svojo vlogo. Vedno se razveselim, ko vidim toliko otrok na kupu. Vsak je nekaj posebnega in prav vsak ima svojo zgodbo. Če si svoje zgodbe med seboj podelimo in zaupamo, med nami nastanejo vezi in tako nikoli ne ostanemo sami. Tokrat smo ob koncu programa uvedli tudi nekaj za starše. Skupaj smo pokramljali ob odličnem pecivu in tako zaključili oratorijski dan. Otroci so se veliko igrali, skupaj smo molili rožni venec in se naučili, da je včasih prav, da potrpimo in ubogamo naše starše. Z velikim veseljem so opravljali hišna opravila in tako prišli do ključa, s katerim smo Petra rešili iz ječe. Zadnji dan je k nam prišla tudi sestra Anica in nam predstavila vrtce v Albaniji in otroke, ki potrebujejo našo pomoč. Pri katehezah smo ugotovili, da je lepo če nekomu podariš nekaj, kar ti veliko pomeni, saj taka dejanja ljubezni vsakomur pogrejejo srce.

Podelim, potrpim in podarim. Besede, ki so nas te dni spremljale so nas naučile, da z njimi lahko zaživimo vsak dan in s tem osrečujemo sebe in naše bližnje.