Kot je bilo objavljeno na vabilih smo se zbirali v naselju Vrtoče. Naša članica iz Mirna nas je že čakala, da nas samo pozdravi in zaželi lepo dobro hojo. Sama pa se pohoda zaradi zdravstvenih težav ni mogla udeležiti. Zbralo se nas je samo nekaj in smo še malo počakali ,če še kdo pride saj vreme ni bilo tako slabo le vidljivost je bila  slaba saj je bilo kar megleno ne pa hladno.

Po  petnajstih minutah čakanja smo se odločili da gremo. Pot je začela  lepa, travnata in kar mokra od rose. Že zelo hitro nas je steza vodila vse bolj navkreber in po gozdu. Po slabi pol ure hoda smo se že morali malo sleči in okrepčati saj nas je pot vodila vse bolj strmo in tudi vse topleje nam je bilo. Vmes smo še malo počivali in po slabi uri zmerne hoje smo že bili na vrhu. Tam je pa kar grdo pihalo in smo se hitro  premaknili v zavetje mogočnega in lepega spomenika braniteljem slovenske zemlje Cerje.

Spomenik je bil odprt in smo si šli ogledat lepo razstavo o prvi svetovni vojni, katera se je odvijala v neposredni bližini. Po ogledu razstave smo šli še v jamo Pečinka in naprej do spomenika Borojević.

Po daljšem odmoru smo se počasi vračali po isti poti nazaj v dolino na izhodiščno pozicijo.

Vreme res ni bilo idealno tako da s čudovitim razgledom, kot ga ponuja ta lokacija ni bilo nič. Imeli smo le lep pogled na rdeči ruj in kraški svet katerega  tu ne manjka.

Mi kot bolniki psoriatiki smo le naredili tudi nekaj zase in naše zdravje in tudi tako obeležili svetovni dan svoje-naše bolezni ,ki je bil prav ta dan to je 29.10.2017.