27.1.1945 je ruska Rdeča armada osvobodila največje nacistično taborišče Auscwitz – Birkenau na Poljskem, ki je postalo simbol tega mračnega obdobja Evrope.
Združeni narodi so leta 2005 proglasili 27. januar za Mednarodni dan spomina na žrtve Holokavsta.
"Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo kot bo obstajal človeški spomin. Samo s pomnjenjem bomo izkazali primerno spoštovanje vsem žrtvam. Milijoni nedolžnih Židov in ostalih manjšin je bilo umorjenih na nepredstavljivo barbarski način. Nikoli ne smemo pozabiti teh mož, žena in otrok ter njihove agonije." je v nagovoru prve obletnice leta 2006 povedal generalni sekretar ZN Kofi Anan.
Od kod beseda holokavst?
Izvorno grško hólos pomeni »celota«, kaustós pa »zažgan«.
Glavni cilj holokavsta je bilo iztrebljenje evropskih Judov, kar so nacisti imenovali dokončna rešitev. Ocena števila judovskih žrtev je šest milijonov od skupaj 60 milijonov vseh žrtev 2. sv. vojne.
Med civilnimi žrtvami dobe holokavsta so bili tudi pripadniki skupin, ki so bile po mnenju nacistov manjvredne (Slovani, Romi in invalidi) ali so imele nezaželene nazore (Jehovove priče, komunisti, homoseksualci). A iztrebitve teh skupin se niso lotevali tako metodično kot judov, zato jih mnogi ne obravnavajo kot žrtve holokavsta.
Po 75. letih so številna vprašanja o dokazih popolnega razkroja človečnosti še vedno brez odgovora.
»Prav zato ostaja Pomnik miru na Cerju tako pomembno prizorišče SPOMINA in OPOMINA, ki ju moramo obiskovalcem prenesti z jasnim sporočilom preko muzejskih zbirk in dogodkov, kot je nocojšnji« je poudarila v.d. direktorice Ariana B. Suhadolnik na otvoritvi razstave, ki se je odvila ob obeležitvi mednarodnega dneva Holokavsta v petek 24. januarja 2020 na Cerju.
Skozi prostorsko instalacijo mlade kraške umetnice, Ines Pahor, ki je nastala kot njena maturitetna naloga, spoznamo zgodbo nekaj še živečih pričevalcev in internirancev.
Spoznamo, da se koncentracijska taborišča niso nahajala le na območju današnje Poljske in Nemčije, temveč, da so bile kot niti morije prepletene po celi Evropi.
Trenutek šibkosti in nemira, ki so ga mnogi izkoristili za generalno čistko namišljenih sovražnikov.
Ines Pahor: »Ob iskanju teme za maturitetno nalogo, so pred štirimi leti ravno začeli postavljati žice na južni strani Slovenije. Predstavljale so mi asociacijo na taborišča, zato me je tema holokavsta tako pritegnila, začela sem poglobljeno raziskovati in od tam sem črpala ideje.«
Prostorska instalacija, katere srce predstavlja drevo življenja, ki raste iz korenin v obliki davidove zvezde in svoje veje v obliki rok širi proti nebu, simbolizira žrtve holokavsta, ki segajo proti življenju, svobodi in odrešitvi.
Drevo življenja dopolnjujejo v besedi, sliki in simbolih pripovedi internirancev s katerimi je imela mlada ustvarjalka še možnost spregovoriti in njihova pričevanja dokumentirati.
Gost večera, prof. Danilo Ravbar se je spraševal:
»Lahko rečemo da se strahote holokavsta ne bodo nikoli več ponovile?
Kako pa se je začel holokavst? S sovražnim govorom in nestrpnostjo do drugačnih.
Doba interneta kar pospešuje tako komunikacijo, saj številna družbena omrežja in prenekateri mediji kar tekmujejo med seboj v lažnih in delno resničnih informacijah.«
Prav zato je pomembno, da takšni dogodki in usode teh ljudi ne gredo v pozabo.
Holokavst nikoli več!!!
Župan Mauricij Humar: »Marsikateri bo danes iz te razstave odšel z mislijo: Holokavst nikoli več. Naj ga ta misel spremlja, danes, jutri in v prihodnje. Pomnik miru, s svojim poslanstvom, že danes seje semena miru za boljše in mirnejše čase.«
Obeležitev spomina na neslavno obdobje naše zgodovine je dodatno čustveno obarval Godalni kvartet NOVA s premišljeno izbranim repertoarjem pesmi in vrhunsko interpretacijo.
Z željo po ohranjanju večnega spomina na žrtve tragedij iz preteklosti in hkrati zavzemanja za strpnost in mir, vas vabimo na ogled razstave, ki jo bomo v Pomniku miru gostili vse do 5. maja 2020.
Anja Sedevčič
Turizem Miren-Kostanjevica
