Tudi letos je podružnica Primorska izvedla  pohod po programu za člane, njihove najbližje in prijatelje. Tokrat smo se odpravili po Unescovem zaščitenem Regijskem parku Škocjanske jame oziroma ponoru reke Reke.

Zbrali smo se dopoldan 17.04 ob deveti uri pred vasjo Matavun. Bilo nas je še več kot lansko leto na pohodu v dolino Glinščice. Na pohod nas je odšlo kar 46, med nami so bili tudi trije otroci, nekaj članov iz podružnice Obala in prijatelji z Gorenjske.

Štart je bil na začetku vasi Matavun. Pohod se je začel z rahlim vzponom proti vasi Dane. Z makadamske ceste nas je steza vodila po robu udorne doline Sokolak, kjer je lep razgled na vas Matavun. Pot se je spuščala skozi vas Naklo do Reke. Po levem bregu se je pot nadaljevala v smeri toka Reke v Mohorčičevo jamo. Ogledali smo si del čudovite  jame, kjer voda ponikne, jo preko mostu prečkali in nadaljevali pot  po desnem bregu kanjona Reke v smeri toka. Med potjo so še dobro vidne razvaline  vodnih mlinov, ki so nekoč tu delovali. Sledil je strm vzpon na planjavo pod hribom Vremščica, ki se imenuje Gaberk. Pohodniki smo si med potjo lahko ogledali razvaline gradu Školj, ki stoji nad strmimi pečinami kanjona. Pot nas je peljala naprej skozi hrastov in borov gozd do vasi Brežec. Sledil je spust v ozko dolino Dol in nato vzpon do vasi Gradišče, kjer je cerkev Sv. Helene znana po svojih freskah, ki jih je naslikal Janez iz Kastava bolj znan po Hrastoveljskih freskah -Mrtvaški ples. Sledil je še zadnji del poti priti cilju. Ta se  je na robu Velike doline, kjer Reka še drugič in zadnjič ponikne razcepila. Daljša pot je poteka preko naravnega mostu skoti vas Matavun, krajša pa skozi vas Betanja. Večina pohodnikov si je zbrala krajšo možnost, saj je bilo za nami že štiri ure hoda in nekateri so bili že kar vidno utrujeni.

Zbrali smo se pri avtomobilih, se malo okrepčali in se odpeljali v Prešnico, kjer nas je že čakalo zasluženo kosilo. Ob tem so se nam  pridružili še trije  člani, ki so se z nami želeli družiti in skupaj malo poveseliti ob dobrem obilnem kosilu, ki nam ga že tradicionalno vsako leto pripravi razširjena družina našega člana Vojka Peric. Tako smo med člani in prijatelji preživeli še en lep in nepozabni družabni dan.

Drug drugemu smo si izkazovali hvaležnost za organizacijo, udeležbo, povabilo, vztrajnost in si obljubili, da se kmalu vidimo na novem srečanju.

Marjan Vidmar