Prvi izlet smo tako organizirali preteklo soboto in sicer ogled Celja ter celjskega gradu, na povratku pa še  plečnikovo cerkev v Črni vasi na Ljubljanskem barju. Kljub slabi vremenski napovedi smo izlet izvedli.

Ob odhodu iz Mirna nas je sicer spremljalo oblačno vreme, na trenutke tudi sonce, ob prihodu v Celje pa nas je pričakal dež in seveda naš vodnik. Kljub slabemu vremenu si nismo postili vzeti dobre volje in smo z zanimanjem prisluhnili predstavitvi zgodovine Celja antike skozi rimsko obdobje, preko srednjega veka z dinastijo celjskih grofov pa do sedanjega časa s prvo slovensko svetovno popotnico Almo Karlin.

Zaradi dežja smo ogled starega Celja nekoliko skrajšali in se z avtobusom odpravili na celjski grad, kjer smo si lahko ogledali in podoživeli vzpon in propad dinastije celjskih grofov, ki so bili na višku moči vplivnejši od habsburžanov. Zadnji celjski grof Ulrik je bil umorjen v Beogradu. Po dedni pogodbi so vsa ozemlja celjskih grofov pripadla habsburžanom. Na ulrikovem pogrebu je bil nato izrečen stavek: " Grofje celjski zdaj in nikoli več". Tri zvezde iz grba grofov celjskih so lahko v polnem sijaju zasvetile šele ob slovenski osamosvojitvi.

Po končanem ogledu smo si privoščili dobro kosilo, nazaj grede pa nas je spremljalo pravo zimsko sneženje vse do Razdrtega.

Ustavili smo se še za ogkled plečnikove cerkve Sv. Mihaela na Ljubljanskem barju. Verjetno je to najlepša cerkev, ki jo je znameniti arhitekt ustvaril.  Ob prihodu nas je pričakal tamkajšnji g. župnik, ki nam je predstavil značilnosti cerkve, zgodovino njene izgradnje in simboliko posameznih cerkvenih elementov. Zaradi barjanskih tal je postavljena na pilotih. Kor cerkve je zasnovan kot gorenjski gank, nekateri lestenci so narejeni iz kavnih mlinčkov, podporni stebri pa iz kanalizacijskih cevi.

Kljub slabemu vremenu menim, da so bili udeleženci z izletom zadovoljni in da smo izvedeli in videli marsikaj novega. Upam, da smo s tem izletom  "prebili led" in da bomo s trendom novih prireditev in izletov lahko nadaljevali.