V mali vasici v Gorenji Novaki nad Cerknem živi z družino gospod Silvester  Čemažar ali krajše Silvo, ki se že vrsto let ukvarja z restavriranjem starih pogonskih strojev.  Te pogonske stroje so ljudje, sovaščani,  uporabljali ob svojem vsakdanjem delu na visokogorskih kmetijah. Vrsto let pa svoje restavrirane stroje predstavlja tudi v Tehničnem muzeju v Bistri.

V okviru svoje etnološke zbirke nam je g. Silvo skozi predstavitev posameznih delovnih orodij na ročni ali nožni pogon, prikazal življenje domačinov v teh gorskih krajih. Prav tako pa tudi njihovo inovativnost, saj so znali iz starih, odsluženih orodij izdelati nove za popolnoma drug namen. Tako smo si lahko ogledali delovanje ročne mlatilnice, slamoreznice ter več brusilnih strojev za različne vrste orodij.

Prvi pogonski dizel in bencinski motorji so prišli v te kraje z  italijansko zasedbo po prvi svetovni vojni, saj je tam potekala Rapalska meja med Italijo in staro Jugoslavijo. Pogonske stroje so uporabljali kot pripomočke pri gradnji cest in utrdb, s katerimi je italijanska vojska utrjevala svoje položaje in nove mejo med državama z državo SHS. Po razpadu Italije je mnogo teh strojev ostalo v vaseh na Cerkljanskem v pomoč, da so vrteli žičnice, vodne črpalke, agregate, drobilce kamenja , ipd. Napredni domačini  so jih znali s pridom uporabiti za pogon orodij, ki predtem niso bila mehanizirana, tako za pogon mlatilnic, slamoreznic in cirkularjev za žaganje drv. S povojno elektrifikacijo in prihodom elektromotorjev pa so šli ti stroji iz uporabe in v pozabo. Nekatere od teh pozabljenih pogonskih strojev  je g. Silvo z ljubeznijo in vztrajnostjo obnovil in jim vdihnil novo življenje. Obnovljeni stroji so vsi v delujočem stanju o čemer smo se sami prepričali, saj so pred nami veselo zarohneli.

Skozi prikaz svoje etnološke zbirke in zbirke pogonskih strojev pa nam je g. Silvo odstrnil tudi del zgodovine svoje rodbine in njenih običajev. Zbirko je postavil ob 100-ti obletnici rojstva očeta Petra Čemažarja, ki je prvi obnovil motor Colorni, italijanskega porekla. Nato pa je žal preminil v tragični nesreči ob tem svojem motorju leta 1967, ko je bil Silvo, njegov deveti otrok star šele štiri leta. Ob 110 letnici pa je  obnovil nemški pogonski stroj Sendling.

Ob tako zanimivem in iskrivem predavanju in prikazu delovanja motorjev in cirkularjev ter žag »amerikank« nas je g. Silvo dobro zaposlil. Preselili  smo se v čas, ko je napredek doprinesel modernizacijo kmetij na širšem območji Idrijsko-Cerkljanske regije. Nekaj let kasneje so prav tu zabrnele prve motorne žage, za katere so morali odšteti skoraj sto kubikov drv in eno tako žago poseduje tudi g. Silvo v svoji zbirki.

Čas je ob ogledu različnih načinov delovanja motorjev, hlajenja motorjev, dovoda goriva in samega zagona naprav iz sredine prejšnjega stoletja, kar prehitro minil. Nas je naša ekskurzija vodila  dalje v Most na Soči, kjer smo se zapeljali z ladjo Lucijo po krožni poti še do jezu HE Doblar. Na enourni vožnji nam je kapitan povedal veliko zanimivosti in legend o nastanku jezera ter o gradnji Soške proge, ki teče poleg jezera. Smatramo, da je etnološka zbirka in Čemažarjeva zbirka pogonskih strojev tako poučna, da je njen ogled primeren za vse generacije.