Logo MojaObčina.si
DANES
13°C
3°C
JUTRI
12°C
9°C
Oceni objavo

Na Krasu v dveh dneh sadilo več kot 1.300 prostovoljcev

Več kot 1.300 prostovoljcev je 24. in 25. novembra 2023 posadilo sadike toploljubnih listavcev in s tem pomagalo ozeleniti območja Krasa, ki jih je lanski julijski požar najbolj prizadel. Akcije obnove potekajo na skrbno izbranih območjih, kjer je prišlo do popolnega uničenja vegetacije in je gozd izpostavljen eroziji ter razraščanju tujerodnih invazivnih vrst rastlin. S predhodnimi akcijami, ki so potekale med lanskim novembrom in letošnjim marcem, ko je najprimernejši čas za sajenje na Krasu, je bilo ob pomoči prostovoljcev posajenih preko 20.000 sadik gozdnega drevja na 15 hektarjih površin ter posejanih 1,2 tone semena na 127 hektarjih.

Letošnjo jesen so za krampe in delo prijeli številni zaposleni različnih podjetij in dijaki srednjih šol, zadnji vikend v novembru pa se je na Cerju zbralo več kot 1.300 prostovoljcev iz vse Slovenije. Pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije so posadili 16.000 sadik avtohtonih listavcev, puhastega hrasta, črnike, trokrpega javorja in koprivovca, ter 800 kilogramov želoda različnih vrst hrastov na skupno 16 hektarih najbolj prizadetih območij. Do konca leta bo na pogorišču posajenih 50.000 sadik in 7 ton želoda; sredstva za nakup so bila zagotovljena iz državnega proračuna in donacij podjetij.

Prostovoljce, ki so se v petek 24. in soboto 25. novembra zbrali pred Pomnikom miru na Cerju, je nagovoril župan najbolj prizadete občine Miren - Kostanjevica, Mauricij Humar: »Zelo sem vesel, da Slovenija diha z našim ogroženim in v požaru močno prizadetim Krasom, da je osveščenost ljudi tako zelo visoka, saj se interes za sajenje ne zmanjšuje. Nasprotno, vse več ljudi in podjetij v tem projektu vidi svetlo upanje, kako lahko prav vsak posameznik pripomore k temu, da se ta čudovita in krhka kraška krajina okrepi in ozeleni. Morda k temu še dodatno botruje izjemno strokovno vodenje Zavoda za gozdove Slovenije, ki ostaja ključen partner v izvajanju strategije za obnovo pogorelega Krasa. Lepo je doživeti ta klic prostovoljstva, kjer se srečajo različne generacije, še posebej v tem primeru okoljske akcije, ki bo svojo sporočilnost nosila tudi v prihodnosti – z in za prihodnje generacije.«

V imenu Zavoda za gozdove Slovenije je zbrane pozdravil namestnik direktorja in strokovni vodja dr. Aleš Poljanec, ki je poudaril, da je obnova najbolj prizadetih območij gozda nujna, da se zagotovi načrtna ozelenitev gozdnih površin, prepreči erozija, strukturno slabšanje tal in razraščanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin. »Zavod za gozdove Slovenije si prizadeva za obnovo in pospešek razvoja naravnega rastja in naravnega okolja na območjih, ki so bila pred požarom pokrita z gozdom, kar predstavlja tretjino v požaru prizadetih površin, preostalo pa bo prepuščeno naravni obnovi. Z vnosom avtohtonih drevesnih vrst bomo pospešili razvoj naravnega gozda, ki bo pomemben gradnik pestre kraške krajine, odporne na pričakovane bodoče naravne ujme in požare.«

Tudi mag. Ariano Durnik, direktorico Javnega zavoda Miren Kras, veseli velik odziv slovenske javnosti, ki je dolgoročno zanimiv tudi z vidika turizma. »Skupaj obnavljamo naravo, preko gozdov prispevamo k blaženju negativnih posledic podnebnih sprememb in hkrati ponovno vzpostavljamo zeleno kuliso tako imenovanih outdoor turističnih produktov, kolesarjenja, pohodništva, jamarstva, konjeništva, ki so prav na Krasu temelj turistične ponudbe. S pomočjo donacij slovenske javnosti, podjetij, društev in posameznikov nastaja tudi nov izobraževalno-pohodniški produkt Zeleno srce Krasa, ki bo na ozemlju sedmih, v požaru prizadetih občin (4 na slovenski in 3 na italijanski strani) zaživel v začetku leta 2025 kot eden pomembnejših čezmejnih projektov Evropske prestolnice kulture.«

Za pogostitev in prijetno vzdušje so poskrbeli donatorji Eurospin EKO d. o. o. in Radenska d. o. o. ter vedno dobro razpoložene žene iz Društva žensk Žbrinca Opatje selo.


Javni zavod Miren Kras

Foto: JRP Studio, Jasmina Putnik

Oglejte si tudi