V sredo, 4. februarja, se je v Pomniku miru v okviru Dnevov kulture na Cerju odvila slovesnost ob odprtju razstave »29 mesecev bojev ob Soči«. Razstava je nastala ob 30-letnici Kobariškega muzeja in poleg jedrnatega kronološkega pregleda bojev med letoma 1915 in 1917, vključno z razlogi, ki so pripeljali do prve svetovne morije, postavlja pod velik vprašaj tezo, da je zgodovina učiteljica življenja. Odgovor na to ponuja aktualno dogajanje v svetu.

Večer se je odvil v duhu poklona spominu na pesnika Krasa, Srečka Kosovela, ki je, kot je uvodoma izpostavila direktorica Javnega zavoda Miren Kras Ariana Durnik, »pel le 22 let, a že rosno mlad uspel v brezčasne verze ujeti krhkost človeške narave, svetle in temne plati, ki iz ere v ero sprožajo cikličnost samouničevalnih procesov – samorazvrednotenj, razkroja družb in tragedij vojn. Zato naj dogodki, kot je nocojšnji, zvenijo kot opomin, da smo enako kot aktivni kreatorji tudi kot pasivni opazovalci procesov v družbi, ki nakazujejo potencial novih vojaških obračunov, na katere ne reagiramo pravočasno, sokrivi za nepopravljive posledice.«

Kosovelovo leto 2026

Vlada Republike Slovenije je ob 100-letnici smrti Srečka Kosovela leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. V časih, ki jih živimo, je to več kot primerna odločitev. Obsežen literarni opus enega najvidnejših predstavnikov slovenske moderne poezije namreč odraža družbeno kritičnost, vizionarsko miselnost in globoko humanistična sporočila, ki spodbujajo premislek o osebnem dostojanstvu in vrednosti človeka kot posameznika, ne glede na okolje, družbo in čas, v katerem živi. Ali s Kosovelovimi besedami:

»Krivica je krivica, naj se zgodi enemu, tisočem ali milijonom. Mi pa smo proti krivici. Kajti tudi eden je človek. Naše načelo je: ZA človeka.«

Župan Občine Miren–Kostanjevica Mauricij Humar je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen ohranjanja spomina in ozaveščanja o nesmislu vojn: »Vsak impulz lahko sproži proces premika družbe v pravo smer. Vsi, ki smo danes tu, si želimo, da bi prispevali k temu cilju, da bi vendarle postali boljši zgled našim potomcem.«

Poslanstvo in moč muzejev ob Poti miru

Martin Šolar, direktor Kobariškega muzeja, je poudaril izobraževalno vlogo muzejev: »Kot učno-informacijski centri, med katere na slovenski strani Poti miru od Alp do Jadrana sodita tudi Pomnik na Cerju in Zgodovinski park Sabotin, skupaj z dediščino vojaških ostalin vzdolž trase preko razstav, literature ter izvirnih interpretacij v umetnosti in turističnih produktih prenašajo naprej sporočila, za katera si želimo, da bi jih slišali predvsem mladi skrbniki prihodnosti. Prihodnost bo lepša samo, če bomo zares razumeli vzroke in pogubne posledice nepotrebnih vojn.«

Pomnik miru na Cerju, Kobariški muzej in Park miru na Sabotinu so zato že vrsto let povezani s popustom na vstopnino, ki spodbuja k obisku vseh treh lokacij za doživetje celovite izkušnje in sporočila Poti miru od Alp do Jadrana.

»In vse je večer in jutra ne bo,

dokler ne umremo, ki nosimo

krivdo umiranja, dokler ne umremo

poslednji ... Joj, v to pokrajino, še v to zeleno,

rosno zeleno pokrajino, še v to,

sonce večerno, boš zasijalo

s pekočimi žarki? Še v to?«

Rdeča nit prireditve z glasbeno popotnico kvarteta iz sestava MPZ Anton Klančič pod vodstvom zborovodje Mateja Petejana so bili verzi Kosovelove Ekstaze smrti, napisane leta 1925, z danes še vedno enako aktualno vsebino.

»A vera v človeka, v njegovo srce in sposobnost ljubiti in ne sovražiti sočloveka, ostaja. Nismo tukaj zato, da bi trpeli ali povzročali trpljenje drugim. Tudi ne naravi. Ta naš prelepi planet nam je zaupan kot zibelka življenja, ki bi moralo biti sveto! Naj bo to vodilo za prihodnost!« je zaključila Durnikova in prisotne povabila na brezplačne oglede umetniških in zgodovinskih zbirk pomnika ob Dnevu kulture.

Razstava 29 mesecev bojev na Soči, ki jo je postavil kustos Jaka Fili, bo v 3. in 4.nadstropju Pomnika braniteljem slovenske zemlje na ogled do junija 2026.