Stres je fiziološki, psihološki ali vedenjski odgovor posameznika bodisi na pozitiven ali negativen dražljaj, ki zamaje njegovo ravnotežje. Ta dražljaj, je lahko dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik zazna kot stresnega.

Stres je do neke mere koristen in celo potreben. Na nas pa začne vplivati negativno takrat, ko je stresnih situacij preveč, so premočne, preveč zgoščene ali trajajo predolgo.

Ljudi, ki so pod stresom, lahko začnejo mučiti različne motnje, kot so:

• prebavne motnje, 
• motnje srca in ožilja,
• motnje dihal,
• motnje mišičnega sistema,
• motnje imunskega sistema,
• duševne motnje.

Vse te težave lahko obvladamo z učinkovitimi tehnikami, če poznamo vzroke, ki nas privedejo do stresa. Kako lahko obvladamo stres?

• Če vemo kaj nas stresira, bodimo že v naprej pripravljeni se s tem soočiti.
  Ne pustimo, da nam določeni stresorji pridejo do živega, poskusimo se od njih oddaljiti tako, da jim ne pustimo, da preveč vplivajo na naše življenje.
• Na stres se mirno odzovemo in si damo možnost in čas, da se v miru odločimo, kako se bomo soočili z dano situacijo.
• Pomembno je, da v stresnih okoliščinah ostanemo mirni, umirjeno dihajmo, bodimo pozorni na svoje dihanje ter sprostimo napete mišice. 
• Vedno bodimo optimistični, najdimo pozitivno stran, v dani situaciji lahko vidimo novo priložnost!

Ko pa smo v stresni situaciji in na to ne moremo vplivati poskušajmo obvladovati svoj odziv na stres tako, da se sprostimo in poskrbimo za krepitev lastnih moči npr. vzamimo si čas zase in poskrbimo za dobro duševno ter telesno počutje in sprejmimo pomoč drugih.

Telesna aktivnost, predvsem aerobne vaje (tek, kolesarjenje, plavanje, hitra hoja, ples,…) in tehnike sproščanja (ukvarjanje z jogo, pilatesom, tajčijem,…) so zelo pomembne za preprečevanje stresa, zmanjšajo dovzetnost za stres in odpravljajo njegove posledice. Za učinkovito odpravo stresa strokovnjaki priporočajo najmanj 30 minut tovrstne vadbe na dan,

Kristina nam je praktično demonstrirala nekaj vaj s katerimi si lahko v stresnih situacijah pomagamo, da se sprostimo in s tem ublažimo oz. zmanjšamo napetost. Primer ene od preprostih tehnik sproščanja: v mirnem kotičku zapremo oči se osredotočimo na dihanje, umirjeno vdihnemo in izdihnemo, ob tem poskušamo začutiti telo, ne mislimo na nič in se le zavedamo danega trenutka.

Stresu pa se lahko izognemo tudi z izboljšanjem organizacije časa in delovnih nalog predvsem pa:

• naučimo se učinkoviteje upravljati s časom,
• začnimo živeti zdravo,
• spoznajmo svoje zmožnosti in ne zadajmo si preveč,
• ugotovimo, kaj nam povzroča stress,
• izogibajmo se nepotrebnim konfliktom.

Depresija, ki je lahko blaga, zmerna ali globoka pa je zelo pogosta duševna motnja, ki vpliva na človekovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj mislimo o sebi in svojem življenju, kako čutimo in kako doživljamo svet okrog sebe, vpliva na naš spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Globoka depresija ni le prehodna slaba volja ali bežno žalostno razpoloženje in ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno željo in voljo.

Na nastanek depresije vplivajo človekove prirojene lastnosti, osebnostne lastnosti in življenjske okoliščine npr. pesimizem, kronične bolezni, denarne težave, težave v družinskih ali medosebnih odnosih ali pa nepričakovani dogodki npr. izguba drage osebe, izguba službe, upokojitev,…

Irena nam je obrazložila kako pogosta je depresija, zakaj nastane, kako jo prepoznamo, kako živeti z njo, kam po pomoč in kako jo zdravimo ter zakaj je zdravljenje pomembno.

Najpogostejši znaki depresije so:

• dolgotrajna žalost, tesnoba ali občutek praznine,
• črnogledost, občutja brezupa,
• občutja nemoči, brezvrednosti in krivde,
• izguba zanimanja in veselja do stvari in dejavnosti, ki ste jih nekoč radi počeli,
• izguba zanimanja in veselja do spolnosti,
• nespečnost, zgodnje jutranje zbujanje ali pa pretirano dolgo spanje,
• izguba apetita in telesne teže ali pa pretirana ješčnost in pridobivanje teže,
• pomanjkanje energije, utrujenost in splošna upočasnjenost,
• misli o smrti, o samomoru,
• nemir, razdražljivost,
• otežena koncentracija, spominjanje in odločanje.

Kako si lahko pomagamo sami?

• ne postavljajmo si težko dosegljivih ciljev in ne nalagajmo si prevelikih odgovornosti,
• velike naloge razdelimo v več manjših, rešujmo jih po vrsti, ne vseh naenkrat,
• od sebe ne pričakujmo preveč, kajti to lahko poveča občutek neuspešnosti,
• poskušajmo biti v družbi, čeprav se nam zdi, da bi nam bolj prijala samota,
• udeležujmo se dejavnosti, ki nas lahko razvedrijo (šport, kino, gledališče, družabna srečanja,…),
• ko jemo si vzemimo čas, pojejmo v miru, hrana pa naj bo privlačna na pogled, okusna, sveža in zdrava,
• poskrbimo za svoje telesno počutje in telesno kondicijo (gibajmo se čim več in pojdimo v naravo),
• poskrbimo za svojo zunanjost, negujmo svoje telo, poskrbimo za svoj videz,
• ne utapljajmo svoje potrtosti v alkoholu,
• odložimo velike življenjske odločitve doker traja depresija (npr. menjava slušbe, ločitev, poroka,…),
• ne pričakujmo, da bo vse hitro prešlo samo od sebe in ne krivimo se, če ne pride do izboljšanja tako hitro,
• nikar ne premlevajmo svojih črnih misli in jih ne sprejemajmo kot resnične, ker so le del depresije in bodo prešle, ko bo ta minila,
• pomembno je, da o svojih težavah govorimo,
• ne jemljimo nobenih zdravil po lastnem preudarku, upoštevajmo nasvete svojega zdravnika.

Tudi tokrat nam je Stana Gec Jelen izmerila krvni tlak in srčni utrip. Izmerjene rezultate nam je vpisala v kartonček, ki ga bomo dopolnjevali z rezultati meritev na naslednjih srečanjih.

Poročilo pripravila:

Damjana Sušanj, lokalna koordinatorka projekta Živimo zdravo

Projekt Živimo zdravo subvencionira Občina Miren-Kostanjevica v okviru projekta Več zdravja v občini Miren-Kostanjevica 2014.