Na zadnji, sedmi delavnici v okviru nadaljevalnega projekta “Živimo zdravo”, ki je bila v prostorih stare šole v Selah na Krasu dne 9. 10. 2014, nas je Kristina Brovč Jelušič, dipl. med. sestra seznanila z dejavniki, ki vplivajo na naše zdravje.

Kaj je pravzaprav zdravje?

Zdravje je na splošno prepoznano kot ena največjih vrednot posameznika in družbe, kar je predpogoj za človekovo udejstvovanje v vsej svoji celovitosti.

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je zdravje splošna vrednota, ki je bistvenega pomena za kakovostno življenje vsakega posameznika in skupnosti kot celote. Zdravje je pojem z obsežnim pomenom, predvsem je zdravje ravnovesje telesnih, duševnih in socialnih stanj, ki se kaže v zmožnosti opravljanja funkcij in prilagajanja okolju.

Socialno zdravje pomeni, da se dobro počutimo v okolju v katerem živimo, da se dobro razumemo z ljudmi okoli nas in da se ljudje dobro počutijo v naši bližini.

Duševno zdravje opredelimo kot »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«.

Zdravje in skrb zanj ni le interes posameznika temveč odgovornost celotne družbe.

Kaj vpliva na naše zdravje?

-       socialno-ekonomski, kulturni in okoljski pogoji (davčna politika, politika zaposlovanja, zdravstvena politika, socialna politika, družbene norme in običaji…),

-       življenjski pogoji (stanovanjske razmere, dostop do zdravstvenega varstva, razlike v     izobraževanju…),

-       delovni pogoji (delovno okolje, brezposelnost…),

-       življenjski slog (nekajenje / kajenje, telesna dejavnost /nedejavnost, zdrava / nezdrava prehrana, neuživanje / prekomerno uživanje alkohola…),

-       biološki dejavniki (spol, starost in dedna zasnova),

-       socialna mreža (družina, prijatelji, sodelavci, znanci, strokovnjaki…).

Zakaj socialna neenakost v zdravju?

V vsaki skupnosti obstajajo razlike v zdravju med ljudmi. Te razlike so posledica bioloških dejavnikov in jih ne moremo odpraviti.

Socialne neenakosti v zdravju pa so družbeno ustvarjene, kar pomeni, da jih lahko preprečimo. Dejavniki, ki vodijo v neenakosti v zdravju so tesno povezani z dejavniki širšega okolja posameznika, npr. izobrazba, zaposlitev, dohodek…

Kaj je socialna mreža?

Socialna mreža je krog družine, prijateljev, sodelavcev, znancev, strokovnjakov in drugih ljudi, s katerimi se veselimo, ko nam gre dobro in nam pomagajo, ko smo v stiski.

Druženje je pomemben dejavnik za krepitev medsebojnih odnosov in blaži učinke dejavnikov širšega okolja na posameznika. Pripadnost krogu ljudi, s katerimi se pogovarjamo in si nudimo oporo, nam daje občutek, da smo sprejeti in cenjeni, predvsem pa pozitivno vpliva na naše duševno in telesno zdravje. Daje nam občutek, da imamo ljudi, ki nam bodo v stiski pomagali.

Kakšne so vrste socialne opore?

Čustvena opora, ki je pomoč ob večjih ali manjših življenjskih krizah (nudenje sočutja, zaupanja, sprejemanja…).

Materialna opora se nanaša na nudenje pomoči v materialnem smislu (posojanje denarja, orodja, pomoč pri opravilih…).

Informacijaska opora se nanaša na informacije, ki jih potrebujemo ob večjih odločitvah (selitev, iskanje nove službe…).

Druženje, ki predstavlja socialno oporo v obliki občasnega druženja (sprehod, obisk, ples…).

Kaj lahko naredimo sami?

Širimo socialno mrežo - ljudje se spreminjamo, spreminjamo svoje interese, navade, zato moramo svojo socialno mrežo tudi širiti. Socialno mrežo širimo tako, da preživljajmo čas s pozitivnimi ljudmi, se odpravimo novim dogodivščinam naproti, se udeležujmo prostovoljnih dejavnosti, se srečujmo s sosedi, si določimo datum za dogodek o katerem sanjarimo že dolgo in znamo reči ne dejavnostim, ki nas ovirajo pri gradnji socialne mreže.

Pomembno pa je, da tudi socialno mrežo, ki jo imamo, vzdržujemo. Vzdržujemo jo tako, da poslušamo druge in si zapomnimo pomembne stvari, znamo sprejeti pomoč, ko jo potrebujemo in smo pripravljeni pomagati, ko nas drugi potrebujejo, da znamo pokazati svojo hvaležnost in vzpodbujamo uspehe drugih, da spoštujemo potrebe drugih in njihove meje ter, da znamo tudi sami postaviti meje, kadar je to potrebno.

Izogibajmo se neprestanemu pritoževanju in predvsem bodimo hvaležni.

Še zadnjič nam je Stana Gec Jelen izmerila krvni tlak in srčni utrip in izmerjene rezultate vpisala v kartonček.

Poročilo pripravila:

Damjana Sušanj, lokalna koordinatorka projekta Živimo zdravo

Projekt Živimo zdravo subvencionira Občina Miren-Kostanjevica v okviru projekta Več zdravja v občini Miren-Kostanjevica 2014.