Leto 2015 je v dinamiko tkanja čezmejnih vezi Občine Miren-Kostanjevica vneslo pomembne spremembe. Iskanje vezi s češkimi potomci ljudi, ki so v prvi svetovni vojni v okolici mesta Kralupy nudili zatočišče iz fronte umaknjenemu civilnemu prebivalstvu iz naših krajev.

Dimitri Marušič, pobudnik aktivnosti iskanja kontaktov s kraji in ljudmi, ki so našim prednikom, tudi njegovi družini v času prve svetovne vojne pomagali preživeti, je o srečanju povedal: »Spominjam se pripovedovanj naših prednikov. Vedno so spoštljivo govorili o štiriletnem bivanju v Kralupyju. Bili so lepo sprejeti. Nastanjeni so bili po družinah. Iz ohranjenih fotografij  in dokumentov je razvidno, da so bili takoj vključeni v javno življenje; otroci v šolo, odrasli  v tovarno sladkorja in tovarno keramike. Do Čehov čutim globoko hvaležnost.«

Mesto Kralupy, med leti 1914-1918 zbirni center beguncev, od koder so prišleke, običajno cele družine nameščali v okoliške vasi, je po vzpostavitvi kontaktov in potrditvi zgodovinske povezave med našimi kraji, ponovno izkazalo veliko mero srčnosti in odprtosti za sodelovanje.

Od lipe prijateljstva do pobratenja

Prvi koraki povezovanja občin in srečanj društev (Društvo žena Žbrince, Društvo upokojencev) so se nadaljevali z vzajemnimi obiski delegacij ob občinskih praznikih.

Leta 2017 je bila na pobudo Občine Miren-Kostanjevica v Kralupyju posajena prva »lipa prijateljstva« in gesti so kmalu sledile tudi vse ostale s tem živahnim češkim mestom pobrate občine iz Francije, Nemčije, Slovaške, Poljske in Srbije. V nepsoredni bližini centra mesta sedaj raste čudovit drevored, opremljen s tablicami »lastnikov dreves«,  h kateremu se predstavniki občin redno  in z veseljem vračajo.

Leta 2019 sta v okviru praznikov Občine Kralupy nad Vltavo in Občine Miren-Kostanjevica,  župana, Mauricij Humar in Marek Czechmann, na slavnostni seji v Pomniku miru na Cerju podpisala listo o pobratenju.

V Kralupyju so v nadaljevanju vsem pobratenim občinam izkazali posebno čast z umestitvijo velikih emblemov v podobi občinskih grbov na mestni stavbi. Negovanje vezi se  v poklon prednikom  in izjemni gesti  češkega človekoljubja,  vsa leta izvaja preko vzajemnih obiskov obeh občinskih praznikov, ki se jih izmenično udeležujejo tudi kulturna društva.

»Pobratenje s Kralupyjem nad Vltavo je postavljeno na temelje, ki so jih postavili naši predniki pred nekaj več kot sto leti, ko so jim Čehi ponudili drugi dom med 1. svetovno vojno. To povezanost je čutiti tudi danes, saj so obiski v Kralupyju zelo srečni in bogati. Vesel sem, da se odpira veliko priložnosti za sodelovanje in povezovanje na različnih področjih« je o pomenu sodelovanja s Kralupyem povedal župan Mauricij Humar.

Sprejem na Veleposlaništv u v Pragi

»Odlično postavljeni temelji sodelovanja s Kraluyem ponujajo priložnosti za nadgradnjo konkretnih projektov na področju gospodarstva, turizma in kulture v širšem prostoru », je ob sprejemu na Veleposlaništvu v Pragi izpostavila ambasadorka Tanja Strniša.

Protoklarnemu pogovoru in izmenjavi vsebin, ki lahko, tudi ob pomoči predstavništva države v Pragi, nadgradijo doslej stkane vezi med slovensko in češko občino, je sledil ogled  veleposlaništva in čudovitage parka, v katerem ima posebno mesto čebelji panj. Izkazalo se je, da smo pri izbiri protokolarnega darila imeli srečno roko, župan je namreč veleposlanici ob prihodu izročil Kogojevo »slovensko čebelo«.

Ministričina svetovalka, Jasmina Adem Grujič, ki na veleposlaništvu v Pragi dela vrsto let ter strokovno pokriva tudi Slovaško, je delegaciji ponudila prve kontakte pravih  sogovornikov za podoročje turizma, pred odhodom pa nas je veleposlanica povabila, da s kulturnim programom oplemenitimo katero od bodočih poslovnih srečanj na veleposlaništvu.

Slavnostni večer v mestni hiši

Popoldanski strokovni ekskurziji,  ogledu vrhunsko zasnovanega tehnološkega praka, za katerega izgradnjo je Evropska unija prispevala 11 mio EUR in danes gosti raziskovalce na področju nanotehnologije, medicine , kemije in metalurgije iz vsega sveta, je sledil slavnostni sprejem v mestni hiši.

Povabilu župana Mareka Czechmanna se je poleg delegacij vseh pobratenih občin odzvala tudi slovenska veleposlanica Tanja Strniša, kar je večeru dodalo posebno težo.

Prijetno druženje, na katerem so se odpirale priložnosti sodelovanja tudi z ostalimi pobratenimi občinami, posebej na področju mednarodnih razpisov za črpanje Evropskih sredstev, se je zaključilo z obljubo, da se pred srečanjem »ob letu obsorej«, realizirajo prvi projetki. Za najhitreje izvedljivega se je zavzela občinska svetnica Jasmina Mihelj Marušič, ki je prepoznala možnosti na področju vzpostavitve sodelovanja med osnovnimi šolami: »Vsaka težka preizkušnja nam poleg slabih pusti tudi take izkušnje, ki se lahko kasneje pokažejo kot uporabne, včasih tudi prijetne. Opajski otroci, ki so morali med 1. svetovno vojno v begunstvo, so bili prikrajšani za veliko stvari, skušali so tegogo vojne v neznani deželi med ljudmi, ki jih sprva niso razumeli. Toda prav otroci so skozi igro in pouk kmalu osvojili češki jezik. Naučili so se veliko novega. Vse to so po vojni prinesli s sabo domov. Žal so bila povojna leta nenaklonjena morebitnemu sodelovanju s Češko. Tudi razdalja med državama je bila za tiste čase nepremostljiva. Kasneje po 2. svetovni vojni je nov režim dodatno otežil morebitno sodelovanje. Tako se je vse pridobljeno znanje in vsa poznanstva sklenjena v času begunstva izgubila. Danes, ko v neprimerno boljših časih ponovno vzpostavljamo vezi s pobrateno občino Kralupy nam je veliko laže. Ponovno nam je težka preizkušnja s koronavirusom prinesla tudi nekaj dobrih stvari. Otroci, ki so pred tem le redko uporabljali videoklice, so čez noč postali strokovnjaki za zoom predavanja in ostale video komunikacije. Sama prav v tem vidim možnost sodelovanja med učenci obeh občin. Mogoče bi lahko v prihodnjem šolskem letu uvedli fakultativni predmet, ki bi potekal sočasno preko video povezave. Tako sodelovanje bi koristilo pri učenju jezikov, pri spoznavanju krajev, običajev in navad.«

Prvi  konkretni koraki se obetajo tudi na področju turizma in kulture, kjer Kralupy na stežaj odpira vrata izmenjavi bogate zakladnice naravne in zgodovinske dediščine ne samo pobratenih občin, temveč obeh držav.

»Češka ima kar 12 znamenitosti pod zaščito Unesca in zagotovo je primer dobre prakse, ki mu velja slediti. Povezali se bomo s Slovenskim centrom v Pragi in organizirali nekaj vzajemnih študijskih tur, saj lahko drug drugemu ponudimo veliko, konkreten primere izvirnih pristopov razvoja turizma in v nadaljevanju izmenjave gostov«, je povedala Suhadolnikova.