Konec januarja in v začetku februarja je Pomnik miru na Cerju gostil štiridnevno usposabljanje za turistične vodnike, izvedeno v okviru čezmejnega projekta Interreg ITA–SLO KAŠTellieri. Namesto običajnega zimskega zatišja je prostor napolnila živahna izmenjava znanja, izkušenj in dobrih praks, usmerjenih v kakovostnejšo interpretacijo kulturne dediščine ter sodobne pristope k turističnemu vodenju.

Cilj usposabljanja je bil jasen: vodnikom ponuditi poglobljena strokovna znanja ter praktična orodja, s katerimi bodo lahko obiskovalcem še bolj doživeto in odgovorno predstavljali prazgodovinska gradišča – kaštelirje, enega najpomembnejših arheoloških in identitetnih elementov čezmejnega prostora med Slovenijo in Italijo.

V štirih srečanjih se je izobraževanja v živo vsak dan udeležilo povprečno 25 vodnikov, dodatni udeleženci pa so program spremljali preko spleta. Tudi to potrjuje, da potreba po stalnem strokovnem izpopolnjevanju med vodniki ostaja velika.

Od veščin vodenja do digitalne preobrazbe turizma

Mateja Rosa je s predavanjem Umetnost (ne)popolnega vodenja udeležence spodbudila k razmišljanju o pomenu avtentičnega nastopa, pripovedovanja zgodb in osebnega stika z obiskovalci. Mateja Kregar Gliha iz Društva ARGOS je predstavila nove modele vodenih ogledov – od fizičnega do digitalnega ter digitalno transformacijo vodenj, od prenosov v živo do obogatene resničnosti, ter pokazala, kako lahko tehnologija obogati doživetje prostora.

Bogdan Macarol iz Društva turističnih vodnikov Krasa in Brkinov je v predavanju Od priprave do izvedbe: uspešno delo vodnika v praksi izpostavil organizacijske in izvedbene vidike vodenja, dr. Iztok Bončina (Palladio) pa je v sklopu Izzivi turističnega vodenja v sodobnem času odprl vprašanja spreminjajočih se pričakovanj obiskovalcev in kako kot turistični vodniki pristopiti do aktualnih tematik (vojne, politične razmere,..) na primerih vodenja.

Pomemben del programa je bil namenjen tudi interpretaciji dediščine. Anja Sedevčič Lasič (Javni zavod Miren Kras) je na primeru Interpretacija dediščine v odprtem procesu: primer Pomnika miru Cerje predstavila, kako lahko dediščino neprestano razvijamo, interpretiramo in prilagajamo glede na finančne resurse, razvoj in interesne skupine.

Trajnost, dostopnost in odgovornost

Sodobni turizem zahteva tudi visoko stopnjo družbene odgovornosti. Mag. Astrid Prašnikar (ROS4PLANET – Inštitut za trajnostno prihodnost) je v predavanju Turistični vodniki – ambasadorji trajnostnega ravnanja poudarila vlogo vodnikov pri spodbujanju trajnostnih praks in spoštljivega odnosa do okolja.

Božena Peterlin (Zavod Brez ovir) je udeležence seznanila z vsebinami dostopnega turizma in rokovanja z ranljivimi skupinami, s poudarkom na ustrezni komunikaciji, prilagojenih predstavitvah ter vključujočih pristopih. Boris Šega (Rdeči križ Nova Gorica) pa je s predavanjem Ko se izlet ne izide po načrtu: prva pomoč za turistične vodnike vodnikom podal ključna znanja za samozavestno in učinkovito ukrepanje v kriznih situacijah.

Takšne vsebine vodnikom omogočajo, da postanejo ne le interpretatorji dediščine, temveč tudi odgovorni gostitelji, ki znajo poskrbeti za varnost in dobro počutje vseh obiskovalcev.

Poglobljen vpogled v prazgodovino

Uroš Jelenovič (Občina Koper) je predstavil projekt KAŠTellieri in njegov pomen za ohranjanje kulturne dediščine. Doc. dr. Manca Vinazza (Oddelek za arheologijo, UL) je udeležencem podrobno predstavila življenje za zidovi gradišč na Krasu v starejši železni dobi, z vidika strukture naselij, obrambnih sistemov in vsakdanjih dejavnosti prebivalcev.

Dr. Federico Bernardini (Instituto Veneto) je predstavil odkrivanje prazgodovinskih krajin z uporabo tehnologije LiDAR, ki omogoča natančno kartiranje terena, odkrivanje skritih struktur in vizualizacijo prostorskega razvoja naselbin skozi čas. Patricija Bratina (ZVKDS OE Nova Gorica) je udeležence seznanila s prazgodovinskimi najdišči Komenskega krasa, prikazala metode arheološkega dokumentiranja in interpretacije ter izpostavila izzive prenosa strokovnega znanja v turistične vsebine. Dr. Maša Saccara (ZRS Koper) je govorila o gradiščih/kaštelirjih v Istri kot osnovi za turistično interpretacijo, pri čemer je poudarila, kako lahko vodniki s primernim pripovedovanjem obiskovalcem približajo zgodovinske procese in pomen posameznih najdišč.

Polona Janežič (Obujeni okusi) je v predavanju Prehrana v prazgodovini predstavila rekonstrukcije jedi, ki temeljijo na rezultatih arheoloških raziskav, eksperimentalni arheologiji in proučevanju starih živilskih praks, kar je udeležencem omogočilo neposreden vpogled v vsakdanje življenje in kulinarično kulturo preteklih obdobij.

Takšen strokovni program je vodnikom omogočil, da so pridobili pogled na dediščino kot celostni sistem, ki vključuje arheološke dokaze, tehnologijo, materialno kulturo, prehrano, interpretacijo in izkušnjo obiskovalcev.

Iz teorije v prakso - Strokovna ekskurzija in ogled prazgodovinskih gradišč.

Teoretični del se je zaključil s strokovno čezmejno ekskurzijo, kjer se je učilnica preselila med kamnite zidove prazgodovinskih naselbin. Udeleženci so obiskali gradišča Grmača, Debela griža (Volčji grad) in Elerji (I) ter Museo Civico Archeologico v Miljah.

Po najdiščih so jih vodili arheologi Patricija Bratina, doc. dr. Manca Vinazza in dr. prof. Paolo Paronuzzi, ki so dediščino predstavili neposredno na terenu, v njenem prostorskem in zgodovinskem kontekstu. Takšen pristop je omogočil poglobljeno razumevanje krajine ter konkretne ideje, kako obiskovalcem približati pomen gradišč na razumljiv in doživljajski način.

Znanje, ki ostaja v prostoru

Usposabljanje je pokazalo, da je kakovostno turistično vodenje rezultat stalnega učenja, sodelovanja in povezovanja različnih strok. Z vključevanjem predavateljev z obeh strani meje je projekt dodatno okrepil čezmejno izmenjavo znanj in skupno razumevanje dediščine kot povezovalnega elementa prostora.

Pridobljena znanja bodo vodniki prenesli v svoje vsakodnevno delo – v zgodbe, ki jih bodo pripovedovali obiskovalcem, v odgovoren odnos do okolja in v bolj vključujoča doživetja za vse.

Projekt KAŠTellieri tako potrjuje, da dediščina ni le spomin na preteklost, temveč živ vir znanja, identitete in trajnostnega razvoja turizma.

Projekt KAŠTellieri sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija.

www.ita-slo.eu/KAŠTellieri