Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 24.09.2018

pretežno jasno
Zvečer bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Krepil se bo jugozahodni veter.
13°C | 20°C
torek, 25.09.2018
5°C | 17°C
sreda, 26.09.2018
3°C | 16°C
četrtek, 27.09.2018
2°C | 21°C
Opozorila
Nedelja, 23.9.2018 ob 18h
V drugi polovici noči in jutri zjutraj bodo najmočnejši sunki severnega vetra ponekod v severni in severovzhodni Sloveniji lahko presegli hitrost 70 km na uro.
13°C
20°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Šport

Mengeš je odlična odskočna deska za mlade ......


ŠPORT

| |
21.08.2018      9:17
A A

Mengeš je odlična odskočna deska za mlade igralce


»Glej ga tega modela, ki ima kocko na glavi« je bilo slišati s tribun, ko je prvič na igrišče pritekel v mengeškem dresu. Moderna, skrbno izbrana, negovana pričeska pa je bila v središču pozornosti samo do prvega sodnikovega žvižga. Hiter, eleganten, agresiven, lačen dokazovanja, je že na prvi tekmi zabil hat -trick. Ponovno se je nogometno rodil. Aleksa Jevtimijević je nogometaš, ćigar zgodba spominja na tiste iz ameriških filmov, ko se glavni junak z globokega dna dvigne na vrh. Aleksa še ni na vrhu, je pa na pravi poti. Veseli smo, da smo bili tudi mi, v mengeškem klubu, del te zgodbe in držimo pesti, da mu uspe. Preprosto zato, ker si to zasluži. Nekaj o svoji poti in ciljih v prihodnje nam je zaupal v intervjuju.


Deli:
Aleksa, najprej o tvojih začetkih; kako se spominjaš svojih prvih nogometnih korakov?
Nogomet me je spremljal že v otroštvu, saj se je doma vse vrtelo okoli nogometa. Najprej sem večino časa preživel ob igrišču, ko sem kot otrok na vsaki tekmi občudoval najboljšega vratarja, takrat mojega nogometnega, kasneje pa tudi življenjskega vzornika in heroja – očeta Dejana. Kmalu sem tudi sam želel »brcati okroglo usnje«, a sem za razliko od očeta, ki je živel za obrambe mreže, sam že od začetka živel za zabijanje golov. Še danes je zame tistih nekaj sekund, ko žoga leti proti mreži, nekaj, kar težko opišem z besedami, saj v meni sproži občutke nepopisne sreče, radosti, zadovoljstva.

Kratek pregled tvoje dosedanje nogometne poti. Vloga okolja (družine) kluba pri tvojem uspehu?
Čeprav me je žoga takrat spremljala na vsakem koraku, pa sem svojo nogometno pot začel relativno pozno – pri desetih letih v NK Radomlje. Takratni pogoji v Radomljah niso bili tako dobri, kot so na primer danes, vendar pa so trenerji vedno dali vse od sebe in znanje, ki smo ga vpijali kot spužve, nesebično prenašali na nas. Vsako leto je klub vedno več pozornosti posvečal mladim igralcem, njihovemu razvoju in izboljšanju pogojev za delo, kar se je odrazilo tudi na mojem napredku, za kar sem jim zelo hvaležen. Pri trinajstih letih so moje dobre igre prvič opazili tudi ogledniki drugih, večjih klubov. Odločitev ni bila lahka, vendar je bil nekako pravi čas za nove izzive in prvi prestop.
Moja pot se je nadaljevala pri ljubljanskem NK Interblock, kjer so sloveli po odlični mladinski šoli in članskem moštvu, ki je takrat igralo v prvi slovenski ligi. Tam sem najprej igral za selekcijo U-13, a so me trenerji hitro priključili starejši selekciji U-14. Intenzivnost treningov se je bistveno povečala, s treh treningov na teden, na dva treninga na dan. Sčasoma sem se tudi na to navadil in začel igrati še bolje, zabijal sem še več golov. Vsako sezono sem bil med tremi najboljšimi strelci lige, a vsakič mi je zmanjkal gol ali dva, da bi uresničil svoje sanje in postal najboljši. To me je gnalo naprej, imel sem dodaten motiv za nadaljnje treninge in tekme. Ekipa je bila takrat med najboljšimi v Sloveniji, vrhunec mojega obdobja pri Interblocku pa so bile tekme v evropski ligi in osvojeno tretje mesto na mednarodnem turnirju v Švici, kjer smo igrali proti najboljšim evropskim ekipam, kot so Juventus, Basel, Dinamo Zagreb, Willem II, Chievo Verona, AC Milan in še mnogim drugim.

Kot mladinec si veliko obetal, nato pa je prišla poškodba, s katero je povezan tudi tvoj prihod v Mengeš? Na žalost se je pojavila poškodba kolena, ki se je iz treninga v trening stopnjevala. Kljub temu da sem hodil na terapije, preglede, počival, delal vaje in poskusil vse mogoče, ni bilo nič bolje. Na koncu je bilo tako hudo, da enostavno nisem mogel več hoditi, kaj šele teči oziroma igrati nogomet. Za mladega nogometaša, ki je vseskozi sanjal, da bo nekoč poklicni nogometaš, za fanta, ki mu je žoga pomenila vse in še več, je bil to močan udarec. V trenutku se mi je podrl svet, enostavno nisem bil več isti Aleksa. V šoli sem popolnoma popustil, zapiral sem se vase, hlastal sem po nezdravi hrani in kmalu je tehtnica pokazala 100 kilogramov. Nogomet je bil še vedno moja strast, a so se sanje o igranju vedno bolj oddaljevale.
Prelomna točka, ki je pomenila premik v pravo smer, je bil dopust v Srbiji. Na vsakoletnem vaškem turnirju v malem nogometu, je ekipi iz moje vasi manjkal igralec, zato so me vzeli v ekipo – bolj zaradi številke. Občutek po tako dolgem času neigranja nogometa, ni bil isti, vendar sem se po zmagi na turnirju in doseženem lepem številu zadetkov, odločil poskusiti še enkrat, še zadnjič – vrniti se na nogometno pot, pot do mojih sanj.

Kako je prišlo do kontakta med tabo in NK Mengo 28? Kako te je sprejela ekipa, trener?
Za NK Mengo28 mi je povedal prijatelj, ki je takrat igral za klub. Prepričala me je ideja, vizija, poslanstvo kluba, veliko število igralcev, kvalitetni treningi, na koncu pa je bližina kluba od doma odločila, da oblečem rumeno-črni dres. Trener mladinske in članske ekipe je bil Ante Bratić, ki me je zelo lepo sprejel in na prvih treningih veliko pozornosti namenil mojemu kolenu in dobremu počutju v novem okolju. Soigralci so me zelo hitro sprejeli, veliko je bilo druženja tudi zunaj igrišča, kar mi je bilo zelo všeč, saj je cela ekipa nekako dihala skupaj. Svoje prve tekme v mengeškem dresu se bom vedno rad spominjal, saj je zame pomenila novo nogometno rojstvo in začetek novega obdobja, obdobja, ko je šlo samo še navzgor.

Prvo sezono v rumenem dresu si začel odlično in si poleg igranja za mladinsko vrsto prislužil tudi že prvi vpoklic v člansko moštvo. V tej sezoni 2015/2015 si bil četrti najboljši strelec mladinske lige (16 golov) in peti strelec članske lige (8 golov). Kako to, da si praktično eksplodiral takoj, ko si začel s ponovnim igranjem po poškodbi?
Omenjeno prvo tekmo v mengeškem dresu smo dobili prepričljivo, sam pa sem ob vrnitvi na zelenico dosegel hat-trick. Še sam nisem mogel verjeti, mislil sem, da sanjam. Verjetno je bila taka vrnitev posledica vrhunskih skupinskih, kot tudi individualnih treningov, ki sem jih opravil pod budnim očesom trenerja Anteja Bratića. Ante mi je bil v tistem obdobju več kot trener, bil je moj zaupnik, svetovalec, motivator, skratka, človek, ki je verjel vame in mojo uspešno vrnitev v nogomet. Za vse, kar je storil zame, mu bom večno zelo hvaležen.

Tudii v naslednjih sezonah ti je šlo odlično. V sezoni 2015/2016 si bil z 10 zadetki četrti strelec lige, v sezoni 2016/2017 pa si dosegel tudi vrh in postal prvi strelec lige s kar 15 zadetki. Najbrž ti brez ekipe ne bi uspelo?
Nogomet je ekipni šport in seveda mi brez ekipe nikoli ne bi uspelo zabiti toliko zadetkov. Kar mi ni uspelo v dresu Interblocka, mi je v sezoni 2016/2017 uspelo v mengeškem dresu. Izpolnil sem svojo dolgoletno željo in postal najboljši strelec lige. Čeprav je bil to zame osebno velik uspeh, pa je ob veselju ostalo kar nekaj grenkega priokusa, saj nam kot ekipi ni uspelo izpolniti glavnega cilja – napredovati v višjo ligo.

Kako ocenjuješ pogoje za delo, delo trenerjev, kvaliteto treningov, možnost za dokazovanje in napredovanje v Mengšu? Je lahko Mengeš odskočna deska za mlade igralce?
Mislim, da je Mengeš odlična odskočna deska za mlade igralce, ki se še razvijajo in za katere je najpomembnejše, da kvalitetno trenirajo in imajo veliko minutažo na tekmah. Kaj pomaga igralcu pri 19 letih, da trenira v prvoligaškem, drugoligaškem klubu, če na tekmi ne dobi svoje priložnosti. Ko jo končno dočaka, pa mora v 15 minutah pokazati vse, kar zna, pritisk nanj je ogromen, saj je v nasprotnem zopet obsojen na »gretje« klopi. Čez čas številni mladi igralci obupajo nad nogometom, še preden se je njihova kariera pravzaprav začela.
Tudi sam sprva nisem razumel, kaj bom delal v 5. ligi, a sem po pogovorih z izkušenimi igralci, trenerji doumel, da imajo prav. Kvalitetno treniranje, konstantno igranje, športno življenje, ogromno odrekanja, vztrajnost – vse to je potrebno, če želiš in hočeš živeti svoje nogometne sanje.
Pogoji za trening na igriščih Pod Gobavico so odlični in marsikateri klub v višjih ligah lahko samo sanja o njih. Trenerji so šolani, imajo igralske izkušnje, na splošno v klubu prevladuje prijateljsko vzdušje, kjer velja načelo »vsi za enega, eden za vse«. Trenerji veliko pozornosti posvečajo posamezniku in osebnemu napredku, pri čemer sta name največji vtis naredila Veljo Varga in Darko Topić, ki sta mi vedno stala ob strani in pomagala pri vseh stvareh povezanih z nogometom in tudi osebnih zadevah. Na nas mlade igralce pa sta prenesla tudi veliko mednarodnega znanja in izkušenj, ki sta jih pridobila v najvišjih ligah doma in v tujini.

Zaradi dobrih iger je zanimanje za tebe izkazalo precej klubov, na koncu si se odločil za odhod v Avstrijo. V kakšen klub si odšel?
Čeprav so po končani sezoni 2016/2017 prihajale ponudbe iz slovenskih klubov, tudi iz višjih lig, sem vseeno čutil, da je bolje še malo počakati in kvalitetno trenirati. Med zimskim prestopnim rokom pa je prišla ponudba iz Avstrije, ki je nisem mogel zavrniti. Po pogovoru z družino in trenerjem Vargo, sem se odločil preizkusiti se v tujini in narediti korak naprej v svoji karieri.

Po odigranem spomladanskem delu prvenstva v Avstriji in fantastičnem vstopu v novo sezono, najbrž že lahko narediš določene zaključke glede tvojega igranja v Avstriji. Kako potekajo treningi in tekme ter na splošno delo v klubu? Kako Avstrijci gledajo na slovenski nogomet in na slovenske nogometaše v Avstriji?
Prvi vtisi so bili zelo podobni tistim, ki sem jih imel kot 13-letnik, ko sem prestopil v Interblock oziroma v močnejšo sredino. Treningi so zelo intenzivni, pričakovanja pa ogromna, saj sem moral od prvega trenutka, ko sem stopil na igrišče, upravičiti dejstvo, da sem tujec, da prihajam iz Slovenije. Na srečo sem že na prvi tekmi zabil štiri gole, tako da je bilo potem vse nekako lažje. Preglavice mi je delalo samo (ne)znanje nemščine, kar je privedlo do situacij, ko so se moji soigralci pogosto nasmejali do solz.

V letošnji sezoni si zamenjal klub. Očitno ti je selitev dobro dela, saj zabijaš gole kot po tekočem traku, uvrščen pa si bil tudi v enajsterico kola. Kakšna so bila tvoja pričakovanja glede novega kluba, rezultatov in tvojega osebnega učinka na igrišču? Kako si zadovoljen s tvojim lastnim izplenom v prvih krogih prvenstva in kakšna so tvoja pričakovanja ter želje za naprej?
Po odigranem spomladanskem delu sem se kar dobro prilagodil avstrijskemu sistemu igre, ki je zelo napadalno usmerjen, igra pa se občutno hitreje kot v Sloveniji. Po uspešni polovici sezone so prišle ponudbe za igranje v večjih klubih. Zamenjal sem sredino, rezultati po prvih kolih in tudi moj doprinos pa pričajo, da sem se odločil pravilno. Trenutno zasedamo drugo mesto na lestvici, sam pa sem dosegel že 8 zadetkov. Pričakovanja za to sezono so velika, saj si želimo sezono zaključiti med tremi najboljšimi ekipami. Moji osebni cilji in pričakovanja pa so prvenstveno vezana na uspeh ekipe, saj so ekipni dosežki imeli pri meni vedno prednost pred osebnimi. Sam pri sebi, čisto po tihem, pa sem si že pred sezono postavil cilj – 20 doseženih zadetkov.

Osebno sporočilo mladim športnikom ...
Verjamem, da lahko s trdim delom dosežemo vse zastavljene cilje, zato mladim športnikom sporočam in jim polagam na srce, naj sanjajo. Tudi če se sanje zdijo nemogoče, tudi če nihče drug ne verjame v njih, tudi če se trenutno zdijo zelo oddaljene – sanjajte. Ne primerjajte se z drugimi športniki, učite se od boljših, pomagajte drugim. Vsak dan imejte pred seboj samo en cilj – biti boljši športnik, boljši človek, kot ste bili včeraj. Trdo delo, predanost cilju, odrekanje, skrb za svoje telo in želja, ki ne sme popustiti, dokler cilja ne dosežete. To je recept, s katerim boste prišli tja, kjer si želite biti in postali to, kar si želite postati.
Na koncu bi se rad zahvalil svoji družini za vso podporo, čas, ki so ga z menoj preživeli na nogometnih igriščih, vse kilometre, ki so jih prevozili zaradi nogometa, vse skrbi, ki so jih povzročile slabe tekme, ljubezen, veselje in srečo, ki so jo z menoj doživljali in delili ob mojih uspehih.
Zahvala gre tudi vsem trenerjem, soigralcem in drugim, ki so bili del moje dosedanje poti, ki so mi pomagali, svetovali, me trenirali ali kakorkoli pripomogli k napredku na moji poti. Posebna hvala gre tudi tistim, ki so dvomili o meni, oziroma se smejali mojim sanjam, bili so le dodatna motivacija na moji poti.
Še enkrat hvala NK Mengo 28 za vsa leta, ki sem jih preživel v klubu in upam, da bom nekoč, morda ob zaključku kariere ali pa kot veteran zopet oblekel sveti, rumeno-črni dres.

Besedilo in foto: Boštjan Marinko


0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI NOGOMETNI KLUB MENGO 28? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
NOGOMETNI KLUB MENGO 28
NOGOMETNI KLUB MENGO 28
SLOVENSKA CESTA 30
Tel: 040 869 599
Mengšan
Številka: 09-2018
Izšla: 14.09.2018
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
September 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2
23.09.2018
Danes ni dogodkov.
26.09.2018 | Tečaji in delavnice
Povezava med čustvi in zdravjem
01.10.2018 | Tečaji in delavnice
Tečaj angleščine za otroke
26.09.2018 | Tečaji in delavnice
Povezava med čustvi in zdravjem
01.10.2018 | Tečaji in delavnice
Tečaj angleščine za otroke

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo